Finančni instrumenti
Finančni instrumenti kot dodaten vir dohodka
Projekt finančnega izobraževanja Intese Sanpaolo
02/08/2018
Kadar se odločimo za naložbe prihrankov, nam lahko finančni instrumenti ponudijo dodaten vir dohodka. Ponudba finančnih produktov je široka in varčevalec se lahko odloči, kako bo usmeril svoje naložbe, potem ko presodi raven pričakovanega donosa, pri čemer je treba upoštevati, da višji kot je donos, tj. pričakovani dobiček, večje je »tveganje«, tj. možnost izgube prihrankov.
Finančni naložbeni produkti
Naložbeni varčevalni produkti so pravzaprav kreditni instrumenti, tj. dokumenti, ki nas opredeljujejo kot upnike, v tem primeru vplačani znesek, ki smo ga vložili. Obstajajo različne družine bolj ali manj tveganih naložbenih produktov. Glavne so navedene v nadaljevanju. Danes je finančni trg zelo raznolik in na spletni strani vaše banke lahko odkrijete še druge naložbene priložnosti.
Delnice: enotni, enaki in istovrstni posamezni deleži, v katere je razdeljen kapital družb d.d. – delniških družb, ki kotirajo na borzi. Tisti, ki kupijo delnice, hkrati pridobijo status delničarja. Delnice so razdeljene v različne kategorije: navadne delnice, prednostne delnice, varčevalne delnice. Kraj, kjer se z njimi trguje, je borza vrednostnih papirjev.
Obveznice: predstavljajo del dolga, ki ga družba/podjetje ali javni organ aktivira za svoje financiranje. Imetniku, ki pridobi status upnika, jamčijo za poplačilo kapitala in obresti, predvidenih v pogodbi.
Delnice in obveznice: kakšna je razlika?
|
Delnice |
Obveznice |
|
Dolžniški instrumenti |
Dolžniški instrumenti |
|
Lastniški delež v tveganem kapitalu |
Lastniški delež v dolgu |
|
Delničar je družbenik |
Imetnik obveznice je upnik |
|
Delnica je del osnovnega kapitala |
Obveznica je dolg, ki vključuje vračilo kapitala + natečene obresti |
|
Dohodek (dividende) je spremenljiv in negotov, vendar se od teh produktov pričakujejo višji donosi |
Dohodek (obresti) je fiksen ali vnaprej določen. V primeru stečaja izdajatelja obveznica morda sploh ne bo odplačana ali pa bo odplačana le delno |
|
Življenjska doba delnice sovpada z življenjsko dobo družbe, ki jo izda |
Obveznica ima določen datum zapadlosti |
Državne obveznice. To so obveznosti, ki jih finančna ministrstva različnih držav redno izdajajo v imenu države za financiranje javnega dolga ali lastnega primanjkljaja.
Vzajemni skladi: so finančni instrumenti, ki jih upravljajo podjetja, specializirana za razpršitev vloženih prihrankov. Zbirajo kapital velikih in malih varčevalcev tako, da ga združijo v enotno premoženje. Razdeljeni so na enotne dele, imenovane kvote, ki zagotavljajo enake pravice. Te naložbe so v povprečju varnejše, kar zagotavlja določena razpršenost v sestavi vrednostnih papirjev, upravljanje premoženja pa opravljajo strokovnjaki.
Več informacij
Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih. Tako se imenujejo zato, ker gre za kategorijo produktov, ki "izhajajo" iz drugih. Njihova vrednost je torej odvisna od uspešnosti drugega finančnega ali realnega sredstva – spremenljivke, imenovane osnovno sredstvo – ki jo predstavljajo delnice, obrestni in devizni tečaji, surovine – nafta, kakav, kava, zlato ... So zelo tvegani.
Borza
Borza je kraj, kjer se trguje z delnicami. V širšem smislu je finančni trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, valutami ...
Več informacij
Borzni kazalniki. Ti kazalniki izražajo gibanje košarice delniških vrednostnih papirjev glavnih družb in podjetij, ki kotirajo na borzi v določeni državi.
Nadzorni in kontrolni organi. Finančni trg nadzorujejo nadzorni organi. Na evropski ravni od leta 2011 deluje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). V posameznih državah so za nadzor zadolžena ministrstva za gospodarstvo in finance, centralne banke, ki so odgovorne za obvladovanje tveganj in stabilnost sredstev, ter drugi posebni organi.
Pomoč varčevalcu pri izbiri produkta
Odnos varčevalca z banko mora temeljiti na zaupanju. Vsaka banka svojim strankam zagotovi strokovnega finančnega svetovalca, ki ima nalogo usmerjati izbiro v »džungli« finančnih produktov, pojasniti njihove značilnosti in tveganja, navesti najprimernejše za potrebe posameznega vlagatelja ter skupaj s stranko opredeliti najboljše strategije. Na splošno se morajo varčevalci zanašati na finančnega svetovalca in za svoje prihranke dajati prednost razpršenim naložbam, da bi se čim bolj zaščitili pred tveganji.
Tudi na področju naložb banke zagotavljajo praktične aplikacije za pametne telefone, s katerimi lahko varčevalci kjer koli v realnem času spremljajo svoje naložbe, sledijo kotacijam ter kupujejo in prodajajo vrednostne papirje. Tudi v tem primeru sta varnost in zasebnost zagotovljeni s sistemi dostopa, s kodo ali digitalnim prstnim odtisom.
Več informacij
Leta 1929 je zaradi hitrega naraščanja cen na ameriški borzi prišlo do znane finančne krize. Ob propadu vrednostnih papirjev so delničarji stekli v banke, da bi dvignili denar. To je bila prva kriza, ki se je rodila v neki državi, imela pa je velike globalne posledice in pokazala soodvisnost finančnih odnosov med državami.
O državnih vrednostnih papirjih
Kako oceniti trdnost vrednostnih papirjev, ki jih izdajo država, javni organi in podjetja? Z bonitetno oceno se ocenita njihova zanesljivost in trdnost. To izvajajo posebne agencije (npr. Standard & Poor's), ki svojo oceno izrazijo s črkami.
Nižja kot je bonitetna lestvica, večje je tveganje za varčevalce in posledično zaupanje v vrednostne papirje, ki jih je izdala določena država, kar se meri z razponom, »termometrom«, ki primerja uspešnost državnih vrednostnih papirjev neke države z uspešnostjo državnih obveznic druge države, v Evropi so to nemške državne obveznice. Ko se razpon poveča, to pomeni, da trgi ne zaupajo in zahtevajo višje obresti.
