Mattioli: humanitarni bankir, ki je rešil italijanske Jude

Raffaele Mattioli je bil več kot le pomembna osebnost v Banca Commerciale Italiana (COMIT). Njegov največji prispevek k človeštvu je bil pravzaprav na popolnoma drugem področju. 

Mattioli je bil rojen leta 1895 v mestu Vasto na italijanski jadranski obali, pozneje je končal študij ekonomije in služenje vojaškega roka, nato pa je na izpitu za sprejem v državno službo dosegel najboljše ocene.  

S komaj 27 leti je postal generalni sekretar Trgovinske zbornice v Milanu. Tri leta pozneje se je pridružil banki COMIT, kjer je ostal do konca svoje kariere. (V banki je bil zaposlen na različnih položajih od leta 1925 do upokojitve leta 1972, zadnjih 12 let je bil predsednik.) 

Meseci pred izbruhom druge svetovne vojne so bili za Italijo temačni. Mussolinijeva vlada je sprejela vrsto zloglasnih rasnih zakonov, ki so spremenili življenje Judov na slabše. Vse judovske otroke in študente so izključili iz javnih šol in z univerz, tako kot učitelje in profesorje. Med drugimi ukrepi so bili odstranjevanje Judov iz javnih služb, razlastitev judovskega premoženja in prepoved zakonske zveze med Judi in katoliki. 

Zakoni so povzročili mešanico nejevere in razočaranja. Italijanski Judi, ki jih je bilo med več kot 40 milijoni prebivalcev zgolj 48.000, so imeli sloves dobro vključenih v družbo. 

Mattioli je sovražil dogajanje v svoji državi, trdil je, da je »kot padec v brezno«. Zavezal se je, da ostane na strani pravice in »s široko odprtimi očmi in budnim umom nadaljuje delo«.

To je pomenilo predvsem pomoč njegovim judovskim zaposlenim v COMIT-u, kjer je takrat delal kot glavni direktor. Banka je bila kmalu po zlomu Wall Streeta nacionalizirana, zaradi rasnih zakonov iz leta 1938 pa je bilo pravno nemogoče, da bi približno 70 zaposlenih Judov ostalo na delovnem mestu. Mattioli pa je bil odločen, da najde način, kako jim pomagati. 

Vzemimo za primer Antonella Gerbija, vodjo raziskovalnega oddelka COMIT-a, ki ga je Mattioli imenoval leta 1932. Glavni direktor se je odločil, da ga bo najbolje zaščitil tako, da bo v njegovem imenu zaprosil za vizum za potovanje v Peru. 

Uradni razlog za potovanje je bila začasna premestitev Gerbija v Banco Italiano v Limi (banka, v kateri je imel COMIT majhen delež). Tam naj bi pomagal pri pomembnem projektu, v okviru katerega naj bi raziskoval perujsko gospodarstvo. Gerbi je iz Genove odplul oktobra 1938 in začel delo mesec pozneje. 

Tako kot vsi judovski uslužbenci COMIT-a je bil leta 1939 uradno odpuščen. Vendar ga je italijanska banka Banco Italiano nemudoma zaposlila za nedoločen čas. (Mattioli ga je po vojni, ko se je njegov nekdanji sodelavec vrnil v Italijo, ponovno zaposlil na njegovem starem delovnem mestu v raziskovalnem oddelku.)  

Mattioli, »častni Jud«
 

Mattioli je na podoben način pomagal centralnemu direktorju Giorgiu Di Veroliju, ki se je preselil v New York. Zagotovil je tudi, da je velika večina judovskih uslužbencev v banki, ki se niso izselili, dobila predčasno upokojitev z ugodnimi finančnimi paketi. Mattioli se ni kar tako oklical za »častnega Juda«, ta naziv mu je bil v ponos.  

Veliko podrobnosti o njegovih odzivih na italijanske rasne zakone je mogoče najti v zgodovinskih arhivih skupine Intesa Sanpaolo – Intesa Sanpaolo je banka, v katero se je COMIT razvil po številnih združitvah v zadnjih desetletjih.

V zadnjih letih so arhivisti popisali in objavili Mattiolijeve dokumente. »Ne gre le za korporativni spomin naše banke, temveč za neprecenljivo javno kulturno dobrino,« pravi Barbara Costa, vodja zgodovinskih arhivov Intese Sanpaolo.

Costa je pripravila 10-minutni video o Mattioliju z naslovom Raffaele Mattioli, njegova dejanja kot odziv na antisemitska preganjanja, s pomočjo virov zgodovinskih arhivov Intese Sanpaolo. To je bil prispevek banke k letošnjemu Festivalu diplomacije, ki je potekal od 13. do 22. oktobra. Festival, ki že več kot desetletje vsako leto poteka v Rimu, vabi pomembne govornike z vsega sveta, da bi razpravljali o mednarodni diplomaciji in globalnem upravljanju. 

»Arhiv nam omogoča rekonstrukcijo številnih dejanj Raffaeleja Mattiolija pri reševanju italijanskih Judov,« pravi Costa. »Naredil je vse, kar je sploh mogoče, da bi rešil nedolžna življenja in ogrožene vire zaslužka, pretehtal tveganja, da bi pomagal različnim ljudem, preden je bilo prepozno.«