Od mokre krpe do umetniškega dela

Septembra leta 1996 so tatovi iz okvira izrezali oltarsko mojstrovino Devica in otrok s svetnikoma Frančiškom in Eligijem umetnika Pietra Antonia Ferra iz 17. stoletja ter jo odnesli z mesta, kjer je visela v frančiškanskem samostanu v mestu Tolve na jugu Italije.

Skoraj dve leti pozneje so sliko našli v bližnjem gozdu, čeprav je bila komaj prepoznavna. Bila je zvita, saj je bila vstavljena v kartonasto tubo … da sploh ne omenjamo tega, da je bila popolnoma mokra in prekrita z umazanijo. Priče so povedale, da je bila bolj podobna cunji kot umetnini, in strokovnjaki so tarnali, da je bila nerešljiva.

Zdaj, dvajset let pozneje, je slika kot po čudežu spet na ogled, in to popolnoma obnovljena, kot del razstave „Krhkost lepote” v Palači Venaria (zunaj Torina).
 

Na razstavi je na ogled več kot 212 umetniških del in zahvaljujoč projektu Restituzioni, ki ga koordinira italijanska banka Intesa Sanpaolo se prav vsa bohotijo v svoji prvotni veličastnosti, potem ko so bila že do določene mere poškodovana, iznakažena ali propadla.
 
Vrhunci razstave so egipčanski sarkofag iz konca 25. ali začetka 26. dinastije (7. stoletje pr.n.š.); portret genovske plemkinje Caterine Balbi Durazzo umetnika Antonyja Van Dycka; in Fiori, tihožitje u vazo z rožami sodobnega italijanskega umetnika Giorgia Morandija iz leta 1918.

Dela so bila ustvarjena v obdobju celotnega tisočletja, od antike do bolj kot ne današnjega dne. Združuje jih njihova povezanost z Italijo: vsako delo je bilo ali ustvarjeno v Italiji, najdeno v Italiji (v cerkvah, muzejih ali arheoloških najdiščih) ali pa najpogosteje kar oboje.

»Naslov razstave pove vse,« pravi Michele Coppola, vodja za umetnostno, kulturno in zgodovinsko dediščino pri Intesi Sanpaolo. »V Italiji ima umetnost dolgo, edinstveno in izjemno zgodovino. Od Piedmonta na severu polotoka do Kalabrije na jugu je vse polno bogastva. Vendar je to bogastvo treba hraniti in ohraniti. Lepota je krhka – in Intesa Sanpaolo s ponosom podpira to varstveno nalogo.« 

Na začetku leta 2016 se je ekipa Intese Sanpaolo srečala z lokalnimi in nacionalnimi vladnimi organi in skupaj so prepoznali umetniška dela, ki si najbolj zaslužijo, da se jih vključi v projekt Restituzioni. Izbranih je bilo okoli 212 in v tistem in naslednjem letu so potekala restavratorska dela, tako da so bila vsa pripravljena za javno razstavo Krhkost lepote leta 2018.

Za vse, ki vas zanima, kako so umetnine izgledale na začetku procesa, je bil objavljen izčrpen katalog, v katerem so predstavljene slike od prej, med in potem. (Ogledate si jih lahko tudi v kratkih filmčkih na spletni stranici projekta Restituzioni.
 
Restavratorji so pri delu uporabljali veliko različnih najnovejših tehnologij, od UV sevanja in rentgena do termografije.

To delo predstavlja čudovito obredno ogrinjalo, ki ga je izdelalo brazilsko pleme Tupinamba v poznem 16. ali zgodnjem 17. stoletju iz 5.000 škrlatnih peres ibisov. Zdaj je del zbirke Pinacoteca Ambrosiana v Milanu, so pa peresa sčasoma postala zelo umazana.

Pietro Antonio Ferro (Ferrandina, Matera 1570–Tricarico, Matera post 1652) Devica in otrok svetnika Frančišek in Eligij iz leta 1621, olje na platnu, Tolve (Potenza), cerkev Sv. Frančiška, Ph. Luca Centola e Sario Manicone

»Po seriji testiranj, da bi našli nežen način čiščenja, se je delovna skupina odločila uporabiti infrardeče laserje, ki so kar naenkrat izbrisali stoletja kopičenja prahu. Kot po čudežu se je znova povrnila živahna rdeče-oranžna barva peres.«

Projekt Restituzioni je nastal leta 1989 kot ideja Feliciana Benvenutija, tedanjega predsednika banke Banca Cattolica del Veneto. V prvem sklopu je bilo restavriranih 10 umetniških del.

Giorgio Morandi
(Bologna 1890–1964)
Rože
1918
olje na platnu
Milano, Pinacoteca di Brera
prispevalo Ministero dei Beni e delle Attività Culturali e del Turismo, Archivio fotografico della Pinacoteca di Brera
Ph. Luciano e Giuseppe Malcangi

Banca Cattolica del Veneto že dolgo sodeluje z bančno skupino Intesa Sanpaolo, slednja pa je po Coppolovih besedah »pokazala kontinuiteto popolne predanosti« k projektu Restituzioni. Letošnja izdaja je že osemnajsta in v zadnjih treh desetletjih je bilo skupaj restavriranih že okoli 1300 del.

V zadnjem času se je obseg malce razširil in zdaj obsega tudi dela italijanskih umetnikov in  tujih mojstrov. V Krhki lepoti najdemo tudi mestno pokrajino Dresdna, ki je stvaritev Canalettovega nečaka Bernarda Bellotta. Danes je delo vključeno v zbirko Gemäldegalerie Alte Meister v mestu, ki je služilo kot navdih za njeno stvaritev.

Razstava traja do septembra, nato pa bodo dela vrnjena v njihove običajne domove (kar vedno velja za vsa dela iz projekta Restituzioni).

»Intesa Sanpaolo ni bila nikoli banka z izključno finančnimi nameni,« pove Coppola. »Njen namen je tudi prispevati h kulturnemu bogastvu družbe«.

»V ta namen predstavljamo najboljša dela iz naše lastne umetniške zbirke v treh galerijah [Gallerie d’Italia v Milanu, Napllju in Vicenzi]. Smo pa tudi dolgoročno investirali v projekte, kot je Restituzioni, za namen varovanja umetniške dediščine Italije kot celote.«

Ali če povemo drugače, Intesa Sanpaolo vodi boj proti krhkosti lepote.

Naslovna fotografija:
Anton van Dyck
(Antwerp 1559–London 1641)
Portret Caterine Balbi Durazzo
1624 – olje na platnu
Genova, Palazzo Reale
prispevalo Ministero dei Beni e delle Attività Culturali e del Turismo, Palazzo Reale di Genova
Ph. Nino Silvestri