Beneški umetnik Giambattista Tiepolo je 1762, pri svojih 66 letih, zapustil domače mesto in odšel v Madrid, kjer je nastopilo zadnje poglavje njegove bleščeče kariere. Španski kralj Karel III. mu je namreč oddal naročilo za okrasitev stropa prestolne dvorane, enega ključnih slavnostnih prostorov v novi kraljevi palači. Tiepolova ogromna freska, ki je običajno znana kot Slava španske monarhije, je še danes glavna znamenitost, ki jo občudujejo obiskovalci palače.

Tik pred odhodom iz Benetk je Tiepolo v lokalnem časopisu La Nuova Veneta Gazzetta izjavil, da mora »slikarjev um vedno stremeti k vzvišenosti, junaštvu in popolnosti«. Te besede so umetniški credo enega največjih slikarjev 18. stoletja.

Bil je tudi eden najbolj iskanih umetnikov. Tiepolo je prejemal naročila od uglednih družin in verskih redov po vsej Italiji, pa tudi od kraljevih hiš v Španiji, na Švedskem, v Rusiji in Nemčiji. Ustvaril je na stotine oljnih slik in dobesedno hektarje fresk.
 

Giambattista Tiepolo, ll banchetto di Cleopatra (Kleopatrin banket)

Giambattista Tiepolo, Cacciatore a cavallo (Lovec na konju)

Giambattista Tiepolo, San Francesco riceve le stimmate (Sveti Frančišek prejme stigme)

Giambattista Tiepolo, Apollo conduce al Genio germanico la sposa Beatrice di Burgundia (Apolon h germanskemu duhu vodi soprogo Beatrico Burgundsko) 

Tiepolo. Venezia, Milano, l'Europa (Tiepolo. Benetke, Milano, Evropa), razstava ob 250. obletnici umetnikove smrti leta 1770, trenutno poteka v Gallerie d'Italia v Milanu pod pokroviteljstvom predsedstva Republike Italije in v sodelovanju z Gallerie dell'Accademia v Benetkah.

»Tiepolo je bil eden najboljših razširjevalcev umetniškega blišča po Evropi,« pravi eden od soustvarjalcev oziroma kustosov razstave Alessandro Morandotti.
 

Razstava zajema celotno Tiepolovo kariero, od zgodnjega šolanja v delavnici Gregoria Lazzarinija v Benetkah do njegovih zadnjih let v Španiji. Kot domiseln pripovedovalec zgodb in nesporni mojster rokokoja je ustvaril gledališke prizore, polne žareče svetlobe, svetlečih barv in živahnih, v zraku lebdečih figur.

Gallerie d'Italia je muzej, ki ga upravlja največja italijanska banka Intesa Sanpaolo. Muzej se nahaja na trgu Piazza Scala v Milanu in to je prva večja razstava, posvečena Tiepolu v tem mestu.

Omenjeno dejstvo je nekoliko presenetljivo, če upoštevamo, da je skoraj vsa trideseta leta 17. stoletja delal prav v tem mestu. »Milano je bil v njegovi zgodbi nedvomno osrednjega pomena,« trdi Morandotti. »Po začetnih uspehih v Benetkah je bil to prvi kraj, kjer je dobil naročila od res pomembnih naročnikov, kot je bil Carlo Archinto, plemiški učenjak, za katerega je s freskami opremil [pet] stropov v palači Palazzo Archinto. Desetletje v Milanu je pomenilo odločilno prelomnico v njegovi karieri in odskočno desko za mednarodno slavo.«

Kot pove že naslov razstave, ta podrobno obravnava Tiepolova leta v Milanu. Tragično je, da so bile vse freske v palači Palazzo Archinto uničene med zavezniškim bombardiranjem v drugi svetovni vojni. Vendar pa bo na razstavi na ogled oljna skica največje freske Zmagoslavje umetnosti in znanosti, ki je poklon izobraženosti naročnika Archinta. Sliko je posodil lizbonski Museu Nacional.
 

Zaradi omejitev, ki jih je povzročila pandemija koronavirusa, nekaj del iz ameriških ustanov ni bilo uvrščenih na razstavo, kot je bilo prvotno načrtovano. Toda obiskovalci lahko še vedno uživajo v izposojah iz več drugih mednarodnih zbirk, kot so Narodna galerija v Londonu, Museo del Prado v Madridu in Kimbell Art Museum v ameriškem Fort Worthu.

Razstava obsega skupaj približno 70 del, poleg tega pa so na ogled tudi digitalne projekcije Tiepolovih znamenitih fresk v Madridu in na Bavarskem (v würzburški Rezidenci). Po besedah kustosa Fernanda Mazzocce, Morandottijevega tesnega sodelavca pri pripravi razstave, pa so »nekateri od osrednjih eksponatov pravzaprav dela, ki so javnosti malo znana in bodo, upam, mnogim predstavljala veliko odkritje. Na primer freske iz bazilike Sant'Ambrogio.«

Omenjena bazilika svetega Ambroža je milanska cerkev, iz katere so v 19. stoletju odstranili dve Tiepolovi freski. Zdaj sta (po precejšnjem konservatorskem delu) razstavljeni v Gallerie d'Italia.

»Krepitev poznavanja italijanskih mojstrov je eden od ključnih elementov Progetto Cultura (Projekt kultura), [politike banke Intesa Sanpaolo] spodbujanja kulturnega bogastva kot vzvoda za rast na družbeni ravni, ki spremlja rast na gospodarski ravni.«
»Giambattista Tiepolo – tako kot drugi mojstri, ki so jih predstavljale razstave v milanski Gallerie d'Italia v zadnjih letih, denimo Canova, Bernardo Bellotto in Canaletto – je izvažal veličino italijanske umetnosti v Evropo. To se popolnoma ujema z vlogo Intese Sanpaolo kot italijanske banke z močnim mednarodnim poslanstvom.«

Tiepolove slike pogosto veljajo za konec nekega obdobja, saj so bile ustvarjene za poveličevanje slave Cerkve, plemstva in kraljevine v zadnjem obdobju starega režima, preden so revolucije, tako politične kot industrijske, to slavo potisnile v pozabo.

Skoraj tri stoletja pozneje so njegove veličastne teatralne slike znova v središču pozornosti.
 

Avtirske pravice:

Mazzocca © Egidio Massa,

Morandotti © Luca Rossi.

Razstava Tiepolo. Venezia, Milano, l'Europa je v Gallerie d'Italia v Milanu na ogled do 2. 5. 2021.

Virtualni ogled razstave je na voljo tukaj.

Naslovnica: Giambattista Tiepolo, Trionfo delle arti e delle scienze (Zmagoslavje umetnosti in znanosti)