JR: umetnost z vestjo

Umetnik, znan pod začetnicama JR, je začel delovati v 90. letih 20. stoletja – kot najstnik je risal grafite po predmestju Pariza, kjer je odraščal. 

Zdaj, pri svojih 40 letih, je svoje umetniško ustvarjanje popeljal precej dlje: v Ukrajino, Ruando, Mavretanijo, Kolumbijo in – s svojo zadnjo razstavo – na grški otok Lezbos.

Razstava JR – Déplacé·e·s v Gallerie d’Italia – Torino, muzeju bančne skupine Intesa Sanpaolo v Torinu, je njegova prva razstava v Italiji.   

»Zelo malo je umetnikov, ki bi velika družbena vprašanja obravnavali na tako angažiran način,« pravi kustos razstave Arturo Galansino. »JR je edinstven.« Družbena tematika, s katero se umetnik trenutno ukvarja, je prisilno preseljevanje. 

V zadnjem letu je obiskal begunska taborišča po vsem svetu – čas za tak korak je več kot primeren, saj je Urad Visokega komisariata ZN za begunce v sporočilu iz maja 2022 opozoril, da je število ljudi, ki so »prisiljeni zbežati zaradi preganjanja, konfliktov, nasilja, kršenja človekovih pravic in dogodkov, ki so resna grožnja javnemu redu«, preseglo 100 milijonov.

Temelj razstave v Torinu so fotografije in videoposnetki, ki jih je JR posnel na svojih potovanjih. (Déplacé·e·s je francoska beseda za razseljene ljudi.)

Zvezde razstave so Valeriia (iz Ukrajine), Thierry (iz Ruande), Jamal (iz Mavretanije), Andiara (iz Kolumbije) in Mozhda (iz Grčije) – pet otrok iz begunskih taborišč, katerih portrete bodo obiskovalci do konca razstave dodobra spoznali.

Nekaj dni pred odprtjem razstave JR – Déplacé·e·s je umetnik organiziral »flash mob«, ki ga je izvedlo 1200 ljudi – ti so preko osrednjega torinskega trga Piazza San Carlo v muzej prinesli pet ogromnih ponjav. 

Na vsaki je bila natisnjena fotografija enega od petih otrok, tri od teh pa so zdaj – skupaj z videoposnetkom performansa »flash mob«, posnetega z dronom od zgoraj – na ogled na razstavi.   
 

Srčika delovanja tega umetnika – ki ni obiskoval umetniške šole in katerega starši prihajajo iz Tunizije – sta bili od nekdaj skupnost in družbena pravičnost. V projektu, ki ga je izvedel leta 2008, je nalepil ogromne fotografije oči in obrazov lokalnih žensk vsepovsod po stenah favele na pobočju Ria de Janeira. 

Leto pred tem je nalepil potrete Izraelcev in Palestincev na vsako stran mejnega zidu, ki ločuje njihovi ozemlji.

JR ima na Instagramu 1,7 milijona sledilcev, ki jih redno obvešča o najnovejših dogajanjih pri svojih projektih. Ker so njegove prakse sporne in včasih nevarne, morda ni presenetljivo, da noče razkriti svojega pravega imena (JR je le vzdevek) ali se v javnosti kazati brez sončnih očal in klobuka.

Sam po sebi se niti nima za umetnika, temveč se raje opisuje z neologizmom photograffeur (fotografitar): ta izraz odraža dejstvo, da je bistvo njegovega delovanja fotografija, ki pa jo uporablja v kontekstu ulice (s sklicem na svoje grafitarske korenine).

»Velja omeniti tudi naslednje: JR nikoli ne deluje tako, da bi kraj samo obiskal, oddelal svoje in odšel,« pravi Galansino. »Vedno spozna člane lokalne skupnosti. Povabi jih k sodelovanju pri njegovih projektih in tudi k temu, da se – lahko bi rekli – v tem procesu opolnomočijo.«    

JR se morda nima za umetnika, a ni dvoma, da je v njegovi praksi prisoten umetniški element. Svoje fotografije, na primer, rad namešča na način trompe l'oeil (v tehniki optične iluzije) – verjetno najbolj znan primer je iz leta 2016, ko se je zdelo, da je poskrbel za izginotje piramide pred muzejem Louvre v Parizu.

Ne želimo odkriti ničesar, kar bi vplivalo na obiskovalčevo doživetje v Torinu, lahko pa rečemo, da je na razstavi JR – Déplacé·e·s tudi delo v tehniki trompe l'oeil.

»JR je umetnik, ki umetnost s svojo nadarjenostjo in občutljivostjo preobraža v družbeno zavezo,« pravi Giovanni Bazoli, zaslužni predsednik skupine Intesa Sanpaolo. »Ta razstava potrjuje, da je Gallerie d’Italia – Torino prostor, ki je odprt za refleksijo o najbolj perečih izzivih sodobnosti. 

S tem so izražene tudi temeljne vrednote načrta Progetto Cultura skupine Intesa Sanpaolo – dolgoročne pobude, ki je z izkoriščanjem velikanskega potenciala kulture usmerjena k oblikovanju boljše, vključujoče družbe.«

Razstava, postavljena v sodelovanju s fundacijo Compagnia di San Paolo, je v Gallerie d’Italia – Torino odprta do 16. julija.