Kmetje se soočajo s četrto kmetijsko revolucijo

Kmetijstvo se sooča z velikimi spremembami in izzivi. Svetovno prebivalstvo naj bi do leta 2050 doseglo 10 milijard, zato se mora pridelava hrane povečati za 70 %. Postati mora tudi okolju prijaznejša: kmetijski sektor trenutno ustvarja 10 % vseh izpustov toplogrednega plina v Evropski uniji (EU).

Iniciative, kot je strategija EU Farm to Fork, napovedana leta 2020, naj bi zagotovile bolj trajnostno pridelavo hrane. Poleg tega pa Evropski parlament do leta 2030 namerava zmanjšati uporabo pesticidov za zaščito biotske raznovrstnosti in povečati uporabo zemljišč za ekološko kmetovanje.

Kmetijska industrija EU ne hrani samo sveta, ampak gospodarstvo. Po ocenah je leta 2020 ustvarila 178,4 evra bruto dodane vrednosti, ko je prispevala 1,3 % skupnemu BDP-ju Evropske unije.

Z uporabo novih tehnologij in načinov kmetovanja lahko pridelovalci še povečajo produktivnost in hkrati zmanjšajo svoj vpliv na okolje.

Alternative pesticidom

Eden največjih izzivov v kmetijstvu in eden najstarejših je obvladovanje škodljivcev. Še vedno se uporabljajo predvsem kemični pesticidi: leta 2018 je bilo 89,6 % od skupno 10,9 milijarde evrov prihodkov na evropskem trgu ustvarjenih s konvencionalnimi pesticidi in samo 11,4 % z naravnimi alternativami. Vendar je cilj strategije Farm to Fork do leta 2030 razpoloviti uporabo pesticidov in vse več se uporabljajo biopesticidi.
 
Zelen prehod je verjetno najopaznejši pri bioherbicidih, ki so izdelani iz rastlin ali mikrobov. Pričakuje se 19,9-odstotna rast prodaje, ki naj bi leta 2023 dosegla 1,3 milijarde evrov in 10,3 % tržnega deleža (s 520 milijonov evrov in 4,8 % leta 2018). Prihodki od biofungicidov naj bi do leta 2023 dosegli 418 milijonov evrov in imeli 3,3-odstotni delež celotnega trga pesticidov, medtem ko naj bi bioinsekticidi ustvarili 601 milijon evrov prihodkov in imeli 4,8-odstotni tržni delež.

Vpliv ekološkega kmetijstva se razteza preko biopesticidov in vključuje biostimulante in biognojila, ki so zasnovana za pomoč pri rasti poljščin. EBIC (European Biostimulants Industry Council) je pomagal poenostaviti številne predpise v zvezi z biognojili, zato upamo, da se bo zdaj oblikoval strukturiran trg.

Banka Intesa Sanpaolo je financirala številna nova zagonska podjetja, kot je francosko podjetje Toopi Organics, ki je izumilo postopek mikrobiološke predelave človeškega urina za proizvodnjo nekemičnih gnojil. Zaradi vse večjega zanimanja in naložb družba Frost & Sullivan pričakuje svetlo prihodnost tega sektorja, ki je bil leta 2019 ovrednoten na 883 milijonov evrov, do leta 2025 pa naj bi se povečal za 12,6 %.

Tehnološki napredek

Napredek na področju kmetijske tehnologije bo pripomogel k temu, da bodo prehrambni sistemi postali bolj pregledni, varni, učinkoviti in trajnostni v celotni vrednostni verigi. To bo zmanjšalo količino odpadkov, povečalo produktivnost, povrnilo zaupanje kupcev in povečalo stopnje dobička.

Trenutno največkrat uporabljena besedna zveza v kmetijstvu je "precizno kmetijstvo". Pri tem se uporablja vrsta visokotehnoloških orodij za analizo, kot so droni, sateliti in senzorji na polju za zbiranje podatkov, ki pomagajo pri sprejemanju odločitev o tem, kako optimizirati kakovost tal in produktivnost.

Druga ključna tehnologija v preciznem kmetijstvu vključuje internet stvari in umetno inteligenco, ki orodjem za analizo omogočata obdelavo podatkov z uporabo strojnega učenja in pošiljanje teh podatkov pametnim sistemom, ki lahko nato uporabijo pravo količino gnojila in vode.

Pomembno vlogo imajo tudi avtomatizirani traktorji, ki izboljšujejo učinkovitost dela, povečujejo produktivnost in zmanjšujejo stroške.

Kmetijska robotika je ključno področje rasti. Po podatkih portala Statista naj bi se skupna vrednost njenega svetovnega trga povečala s 6,5 milijarde evrov leta 2020 na 18 milijard evrov leta 2025, ko naj bi bilo odpremljenih več kot 560.000 enot. Robotski sistemi se že pogosto uporabljajo v mlekarski industriji, v naslednjih petih letih pa se pričakuje, da se bodo prav tako pogosto uporabljali na področjih pletja, žetve in obiranja.

Ustvarjanje trajnostnega kmetovanja

Eden ključnih izzivov v kmetijstvu je zagotavljanje zadostne količine raznolike, varne in zdrave hrane za naraščajoče prebivalstvo ob zmanjševanju vpliva na okolje.

EU je edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je zmanjšal emisije toplogrednih plinov, vendar še vedno predstavljajo 10,5 %. Strategija Farm to Fork je del evropskega zelenega dogovora, ki se je začel izvajati kot odziv na pandemijo covida-19 s ciljem, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

Poleg razpolovitve uporabe pesticidov so ključni cilji strategije do leta 2030 tudi vsaj 20-odstotno zmanjšanje uporabe gnojil, 50-odstotno zmanjšanje prodaje protimikrobnih sredstev, ki se uporabljajo za rejne živali in ribogojstvo, ter namenitev 25 % kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje.

Precizno kmetovanje lahko pomaga pri doseganju teh ciljev, saj omogoča učinkovitejšo uporabo ključnih virov in sredstev, kot so zemljišča, voda, gnojila, pesticidi in gorivo. Prav tako lahko pomaga zmanjšati količino odpadkov, ki so v kmetijstvu velik problem: v EU se zavrže 20 % hrane.

Prehod na krožno gospodarstvo je priložnost za reševanje tega problema, hkrati pa prinaša skoraj bilijon dolarjev svetovnemu gospodarstvu. S krožnim gospodarstvom lahko kmetijske odpadke spremenimo v bioproizvode, kot so gnojila, energija in materiali. Podjetje Livestock Water Recycling v Kanadi na primer obdeluje gnoj s kmetij, da bi pridobilo vodo in oblikovalo suhe trdne snovi, ki se lahko uporabijo kot biognojila.

Krožno gospodarstvo ne rešuje le okoljskih vprašanj v kmetijstvu, temveč z uporabo kmetijskih odpadkov, stranskih proizvodov in soproizvodov pomaga spodbujati inovacije, ustvarjati nove poslovne prakse in nova delovna mesta. Vendar pa bo ta gospodarski model mogoč le, če se bodo uporabljali najnovejši tehnološki dosežki.

Kmetijstvo je ena od najstarejših industrij na svetu, zato včasih zaostaja na področju tehnološkega napredka. Da bi zagotovili uspeh in trajnost, morajo kmetje sprejeti digitalno preobrazbo.

Članek temelji na poročilu Centra za inovacije Intesa Sanpaolo o trendih v industriji kmetijstva, hrane in pijače. Vsi podatki so iz poročila, razen če je navedeno drugače.

Preberite si povzetek poročila (.pdf).