Mobilnost v mestih: deljenje, majhnost, pametna uporaba in pogon na vodik

Mesta so ena od največjih onesnaževalcev na svetu, tretjino onesnaženosti v njih pa povzroča promet. Prometni zastoji, težave s parkiranjem, motorji, ki močno onesnažujejo, nezanesljiv javni promet – neskladje med potrebami uporabnikov in ponudbo pomeni, da je mobilnost zrela za revolucijo. 

Novo poročilo centra za inovacije skupine Intesa Sanpaolo ugotavlja, da prihodnost mobilnosti v mestih pomeni deljenje, majhnost in pametno uporabo.  Z razvojem čistega vodika se bo po naših mestih v prihodnosti laže in varneje premikati pa tudi onesnaževanja bo manj. 

Deljena mobilnost

Deljeno mobilnost v obliki kratkotrajnega najema avtomobilov, koles ali skuterjev, naročanja prevoza ali souporabe avtomobilov smo na ulicah naših mest že spoznali. Vpliv deljenega prevoza je že mogoče občutiti, je pa še veliko prostora za izboljšave. 

Pri mobilnosti kot storitvi gre za integracijo vseh načinov deljenega prevoza v eno intuitivno aplikacijo na pametnem telefonu, s katero bodo kupci učinkovito izrabljali čas in ki bo zbirala podatke o uporabi, s tem pa omogočala rast na področju prevozov na zahtevo na optimiziranih linijah.  

Pri deljeni mobilnosti je glavni konceptualni preskok naslednji: mnogo uporabnikov ne bo več voznikov, ampak bodo potniki. 

Obstoječi ponudniki si kratkoročno prizadevajo razširiti svoj geografski doseg in razviti nova namenska vozila, opremljena za zahteve ekonomije delitve. 

V Londonu so se ponudniki aplikacije za naročanje prevoza, FREE NOW, združili z upravljavci mobilnosti HumanForest, Dott in TIER ter zagotovili vozni park 3000 e-koles za souporabo. Družba za najem avtomobilov Sixt je z integracijo Jyrney v Združenem kraljestvu ustvarila storitev naročanja prevoza na zahtevo.

V srednjeročnem smislu bo elektrifikacija še naprej vplivala na zmanjševanje ogljikovih izpustov. Dolgoročno bosta k učinkovitosti prispevala umetna inteligenca in strojno učenje, ki bosta sčasoma v pomoč pri ustvarjanju avtonomnih vozil.

 Rešitve deljene mobilnosti bi lahko v Evropi do leta 2050 predstavljale 29 % kombiniranih modalnih prevozov, delež zasebne uporabe avtomobilov pa bo skupno upadel za 38 do 26 %. Pri uporabi javnega prevoza je pričakovati le rahel upad, s približno ene četrtine deleža pri kombiniranih prevozih na približno eno petino.

Mobilnost v malem

Zaradi reševanja težav s parkiranjem in zastoji bodo v mestih, kjer bodo uporabljeni avtomobili, njihovi modeli zagotovo manjši.

Pri ponudnikih deljenja vozil v bližnji prihodnosti bo vedno večji delež zavzemal mikroavtomobil, vozilo, ki ne dosega visokih hitrosti ter je energijsko učinkovito in podobno kapsuli. 

Trg mikroavtomobilov je še v povojih. Največji trg mikromobilnosti je trenutno Japonska, čeprav je prodaja tudi tam še vedno skromna – leta 2022 so skupaj prodali 806.377 deset najbolje prodajanih modelov.

Leta 2022 je bilo na domačem japonskem trgu na voljo 37 modelov mikroavtomobilov – dva več kot leta 2021. 

S tem ko se bo prodaja mikroavtomobilov razširila zunaj meja Japonske in v Evropo, bo ta učinkoviti način prevoza podpiral številne poslovne rešitve, od dostave živil na urbanih območjih do prevoza opreme.

Pametna mobilnost

Ker mnogi od nas vsak dan potujemo po mestih, je zelo pomembno, da se ne zaustavimo le pri ponovnem premisleku o tem, v čem potujemo, ampak tudi o sistemih, v katerih to počnemo. 
 
Inteligentne transportne rešitve (ITS) z analiziranjem podatkov iz sistemov GPS, vozil, infrastrukture in pametnih telefonov voznikov nadzorujejo promet in zagotavljajo informacije za potnike. 

Ker se bo količina podatkov v sistemih ITS povečala, bo treba posodobiti sisteme za njihovo upravljanje. V splošnem je globalni trg inteligentne mobilnosti ocenjen na 27,5 milijarde USD in se bo do leta 2025 predvidoma povečal na 35,6 milijarde USD. 

Sistemi ITS so orodja, ki jih lokalne in nacionalne vlade uporabljajo za izboljšanje kakovosti zraka in zagotavljanje trajnostne infrastrukture za transport. Evropska komisija je na primer leta 2019 dodelila 90,4 milijona EUR za cestne sisteme ITS, s katerimi bi zmanjšali število cestnih zastojev.

S povezavo 5G, ki omogoča orodja, kot so pametni semaforji, se bodo ogljikovi izpusti v bližnji prihodnosti hitreje zmanjševali. S tehnologijo senzorjev bo s preverjanjem tehnične ustreznosti vozil in z omogočanjem plačila cestnine brez ustavljanja prišlo do revolucije tudi pri cestnih sistemih. 

Z umetno inteligenco bodo ti sistemi sčasoma postali zares inteligentni. S tem bi se zmanjšalo število nesreč na cestah, časi potovanja bi se skrajšali, izpusti pa zmanjšali. 

Vodik

Vir energije za večino mobilnosti v mestih bo elektrika, vendar se kot učinkovito sredstvo za shranjevanje elektrike iz trajnostnih sončnih in vetrnih virov pojavlja vodik. 

Vodikove gorivne celice bodo pri mobilnosti že kmalu uporabljene, priložnost za rast na področju linijskih in mestnih avtobusov na gorivne celice pa je izjemna. 

V naslednjih dveh do petih letih bo na trg vstopilo več novih igralcev, obstoječi pa bodo okrepili svoj položaj. 

Na čelu razvoja tehnologije vodika in gorivnih celic je Kitajska s svojim okvirom za obsežno sprejemanje, ki ga je navedla v svojem 14. petletnem načrtu. 

Za spodbudo uvajanju več kot milijona vozil na gorivne celice do leta 2030 so zasnovali tri »vodikove koridorje«, deset kitajskih mest pa razvija vodikovo tehnologijo za javni prevoz.

Vir podatkov: Poročilo Sustainable Urban Mobility (.pdf)