Sprememba morja: kako bo sprejetje modrega gospodarstva zaščitilo oceane planeta
Človeška dejavnost je morsko življenje pripeljala do ekološke točke preloma. Polovica svetovnih habitatov se sooča z izumrtjem in 90 % morskega življenja z visoko vrednostjo je znatno zmanjšano. Obstaja rešitev, vendar moramo ukrepati hitro.
29/01/2025
Tisočletja so svetovni oceani povezovali in hranili človeštvo. Ne samo, da zagotavljajo bistvene vire, ampak delujejo tudi kot pljuča planeta, saj proizvedejo polovico kisika in absorbirajo približno 30 % CO2.1
Približno 40 % svetovnega prebivalstva je odvisno od biotske raznovrstnosti oceanov. Več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od stanja svetovnih morij, medtem ko industrije, povezane z oceani, ustvarijo 5,2 bilijona dolarjev letnih prihodkov.2
Toda ta odvisnost od tako dragocenega vira nas je skupaj z ogromnim povečanjem industrijske dejavnosti pripeljala do nevarne točke. Število do 90 % morskih bitij, za katere velja, da imajo veliko vrednost za ljudi, se je znatno zmanjšalo, ko izginejo njihovi habitati.3 Biotska raznovrstnost je resno ogrožena.
Oceani v nevarnosti
Morsko dno je ogroženo zaradi vrtanja, ribolova z vlečno mrežo in poškodb sider, onesnaževalci, kot so barve, izpusti ali razlitja, pa vstopajo v ekosistem predvsem iz kmetijske, kemične in tekstilne industrije.
Dodatno onesnaženje povzroča vnos tujih vrst iz balastne vode in obraščanje, medtem ko kmetijska gnojila, ki jih pridelki ne absorbirajo, onesnažujejo morja in povzročajo evtrofikacijo. S tem procesom postanejo vode preobremenjene z organskimi in mineralnimi hranili, zaradi česar se alge in cianobakterije hitro razraščajo in oslabijo oskrbo s kisikom.
Ribolov je še en pomemben razlog za skrb. Letni svetovni ulov rib znaša 214 milijonov ton in 20 % potreb po beljakovinah 3,3 milijarde ljudi pokrije morski proizvodi.4 Toda ribolov proizvede znatne količine plastike – vsako leto se je odvrže več kot 600.000 ton5 – pa tudi bioloških odpadkov, ki pomembno prispevata k neravnovesju v oceanskih ekosistemih.
Poleg tega imajo naraščajoče emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov predvidljivo negativen učinek. Privedejo do premikov v temperaturi vode, zakisljevanja in deoksigenacije, kar sproži spremembe v oceanskem kroženju in kemiji. Poleg tega povzročajo dvig morske gladine, kar povzroča ekstremne vremenske pojave in povzroča spremembe v sestavi in številčnosti morskih vrst.
Težave in rešitve
Nedavno poročilo Ocean – Prehrana, Trajnost, Tehnologija, ki ga je pripravil Inovacijski center skupine Intesa Sanpaolo v sodelovanju s fundacijo One Ocean Foundation in Fondazione LINKS, povsem osvetljuje ta vprašanja. Celovito obravnava ključno vlogo, ki jo imajo oceani v naših življenjih, preučuje kompleksnost njihovih ekosistemov in jasno povezavo med njihovim zdravjem in preživetjem planeta – ter človeške rase.
Ponuja tudi rešitve, pri čemer natančno preučuje, kako lahko tehnologija in pristopi, ki temeljijo na naravi, zagotovijo načine za ublažitev in ublažitev teh pritiskov. Prizadeva si najti ravnovesje, ki lahko zagotovi dolgoročno, trajnostno rabo morskih virov.
Naravni procesi, o katerih razpravljamo, vključujejo vzpostavitev zaščitenih morskih območij, upravljanje trajnostnega ribištva ter ohranjanje in obnovo ekosistemov, kot so koralni grebeni, mangrove, slana močvirja, travniki z morsko travo in gozdovi morskih alg.
Druge izboljšave je mogoče doseči na zemlji/prsti – s preciznim kmetijstvom, biopesticidi, bioherbicidi in recikliranjem odpadne vode ter z uporabo gojenja v zaprtih prostorih, kot je vertikalno kmetovanje.
Medtem se mora ribiška industrija prilagoditi bolj obzirnemu modelu. Ohranjanje in trajnost ekosistemov oceanov zahtevata mednarodni okvir za nadzor in upravljanje industrije. Namesto plastičnih mrež bi bilo treba uporabiti nove, biološko razgradljive materiale.
Ribogojstvo in vodno gojenje rastlin in alg je ena najučinkovitejših metod za proizvodnjo živalskih beljakovin.
Nekatere vrste intenzivnega ribogojstva, zlasti v azijskih državah, prispevajo k zmanjšanju biotske raznovrstnosti in evtrofikaciji morij s širjenjem odpadkov, gnoja, krme in antibiotikov. Toda praksa je v globokem razvoju – po eni strani zaradi tehnologije in potrebe po večji trajnosti, po drugi strani pa zaradi potrebe po povečanju proizvodnje beljakovin, ki jo spodbuja povečanje svetovnega povpraševanja.
Tehnološki napredek
Sodobna tehnologija se uporablja za spodbujanje sprememb, potrebnih za zaščito morskih ekosistemov. Dejavnosti ribogojstva se usmerjajo k trajnostnosti zahvaljujoč razvoju inovacij, kot sta umetna inteligenca in zmožnost pridobivanja podatkovnih tokov iz različnih senzorjev. Tako je mogoče oceniti število, maso in zdravstveno stanje rib. Poleg tega napredna analiza podatkov zagotavlja razumevanje navad morskih bitij, vzorcev plavanja in stresnih situacij.
Digitalizacija in avtonomni povezani mediji odpirajo nove scenarije za trajnostno raziskovanje oceanov. Opazovanje Zemlje prek satelita zagotavlja podatke, ki jih je mogoče obdelati v realnem času.
Podmorniška komunikacija je še ena temeljna tehnologija, ki se uporablja za napovedno vzdrževanje in načrtovanje operacij.
Daljinsko upravljana vozila in avtonomna plovila so dragoceni operativni viri, zasnovani tako, da zmanjšajo človeško posredovanje v smislu obvladovanja stroškov in varnosti. Uporabljajo se lahko tudi za odstranjevanje odpadkov iz vode in morskega dna.
Dela je še veliko. Voditelji, institucije in posamezniki morajo delovati skupaj za spodbujanje novega modrega gospodarstva, ki ima resničen učinek.
Naši oceani imajo 98 %6 zalog vode na planetu. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo njihovo – in svoje – življenje.
Preberite si povzetek poročila (.pdf).
Vir: povzetek poročila Ocean – Prehrana, Trajnost, Tehnologija
1 Stran 12
2 Stran 22
3 Stran 28
4 Stran 17
5 Stran 86
6 Stran 10
