Pametna mesta so ključna za trajnostno prihodnost

Do leta 2050 bo na urbanih območjih po vsem svetu živelo 2,5 milijarde ljudi več kot jih živi zdaj.(1) Ker mesta na globalni ravni že zdaj prispevajo 70 % vseh izpustov (2), je razvoj pametnih urbanih središč nujna prednostna naloga – predstavlja pa tudi veliko priložnost.  

Pobudnika sprememb v mestih prihodnosti bosta oba sektorja – zasebni in javni. In oba sta že začela radikalno prevpraševati načine, kako ustvarjati mestna okolja, ki bi bila človeku koristnejša, hkrati pa bi dejavno varovala prihodnost našega planeta.

Raziskave, ki jih je izvedla skupina Intesa Sanpaolo, odkrivajo tri teme – odpornost, kakovost življenja in produktivnost – ki bodo temelj naših mest v prihodnosti; z njimi bo prežeto vse, in sicer od načinov delovanja stavb do načinov zaščite pred boleznimi.

Odpornost

Večja odpornost v mestih je prednostna naloga. To pomeni oskrbo mest z zeleno energijo – prehod, ki že poteka. 

Odpornost pa se skriva tudi v podrobnostih načinov delovanja naših mest. Pri tem so pristopi krožnega gospodarstva k proizvodnji – ki spodbujajo lokalno proizvodnjo ter deljenje in ponovno uporabo virov – ena od največjih sprememb, ki ji bomo priča v naslednjih desetletjih. 

Eden od primerov je zasnova mestnih stavb kot skladišč dragocenih virov, da bo omogočeno razogljičenje. 
To pomeni, da materiali, ki so trenutno vgrajeni v stavbe, nikoli ne bi zapustili gradbene panoge. Namesto tega bi bili ponovno uporabljeni za prihodnje gradbene projekte, ko bi se stavbe zrušile in ne bi bile več v uporabi. 

Gre za koncept, imenovan „stavbe kot banke materiala“ („buildings as material banks“, BAMB), ki je ključno področje rasti, katerega krivulja se strmo vzpenja – globalni trg, ki je bil leta 2022 ocenjen na 438 milijonov USD, bo do leta 2030 predvidoma dosegel 3,6 milijarde USD. (3)

Drugi primer spremembe za odpornost je usmerjen k še enemu ključnemu sestavnemu delu naših mest: oskrbi s hrano. 

Kmetijstvo v nadzorovanem okolju („controlled-environment agriculture“, CEA) in vertikalno kmetijstvo pri tem ponujata trajnostne alternative konvencionalnemu kmetijstvu, kar mestom omogoča, da zmanjšajo porabo vode in ogljični odtis. 

Sisteme CEA bo napajala hidroponika, katere tržni delež bo v bližnji prihodnosti rasel. V primerjavi z aeroponiko in akvaponiko je leta 2022 v smislu količine in vrednosti obsegal najvišji delež na globalnem trgu vertikalno vzgojenih pridelkov – 63 % oziroma 61 %. (4)

Kakovost življenja

Ključna usmeritev pri prihodnjem razvoju mest je izboljšana kakovost življenja ljudi. Družba Arup je leta 2021 izvedla anketo, v kateri je bil koncept 15-minutnih mest uporabljen za grobo oceno „možnosti za življenje“ v mestu; anketirance so vprašali, koliko časa potrebujejo za pot do nujnih storitev. 
 

Čeprav v evropskih mestih še obstaja prostor za izboljšave, so v svetovnem merilu že zdaj med tistimi, ki so najgosteje prepredena s storitvami in dobrinami ter tako nudijo dobro in hitro dostopnost. 

Drugod po svetu v načrtovanje mest vključujejo meščane, tako da spodbujajo aktivno udeležbo in sodelovanje med načrtovalci in prebivalci. 

Tak primer je Melbourne v Avstraliji, ki je za spodbujanje rasti mesta predstavil načrt Melbourne 2017–2050. V načrtu so predstavljene nove kolesarske steze za večjo mobilnost in boljše zdravje meščanov, vključuje pa tudi strategijo razvoja 20-minutnih sosesk. 

Kot model za načine, na katere bi celotna država lahko znova preučila in preoblikovala svoja predmestja, so na Kitajskem v mestu Čengdu predstavili načrt Velikega mesta. V njem je poudarjen razvoj območij na obrobju mesta, ki lahko zagotavljajo nujne storitve na razdalji, ki jo prehodimo peš v 15 minutah.

Prek okrepljenih neposrednih posegov in preventivnih ukrepov mesta uporabljajo digitalne tehnologije za promocijo zdravja meščanov. 

Tehnologija opazovanja Zemlje (Earth Observation, EO), ki jo je omogočil pojav majhnih satelitov, lažjih od 500 kg, je po pandemiji covida-19 v pomoč epidemiologiji. 

Z zgodovinskimi podatki, satelitskimi slikami in statističnimi razmerji si zdravstveni strokovnjaki lahko pomagajo pri analizi dinamike in distribucije bolezni v urbanih prostorih.

Uporaba satelitov za tehnologijo opazovanja Zemlje se povečuje, saj stroški za izstrelitev v orbito upadajo.

Do upadanja teh stroškov je prišlo prav zaradi modularnih vozil za izstrelitev, izdelanih na krožni način, v katerih so materiali ponovno uporabljeni, uporabljene pa so tudi napredne tehnologije zaznavanja.

Produktivnost

Povečana produktivnost v mestih se bo zanašala na umetno inteligenco. Z njo je mogoče mesta nadzorovati na način, kakršnega doslej še ni bilo, in prek odločanja, podkrepljenega s podatki, optimizirati njihovo delovanje. 

Umetna inteligenca, na primer, vpliva na način ogrevanja in ohlajanja grajenega okolja, pri čemer sisteme ogrevanja, ventilacije in hlajenja s klimatskimi napravami (HVAC) ureja internet stvari.

Sistemi HVAC lahko predstavljajo 40 % zahtev stavbe po energiji, zato je jasno, da je to ključno področje optimizacije v mestih. (6)

Umetna inteligenca lahko zagotavlja precej zanesljivejše spremljanje ogljikovega dioksida in ga tudi precej bolje upošteva, kar predstavlja začetek boljše izrabe virov. Globalni trg tehnologij za spremljanje izpustov v mestih so leta 2022 ocenili na 350 milijonov USD in bo leta 2030 dosegel 1,5 milijarde USD. (7)

Dijon je eno od prvih mest, ki so z uporabo omrežja kopenskih sond začela spremljati izpuste ogljikovega dioksida v realnem času, Torino pa preučuje potencial satelitskih slik za generiranje kazalnikov, ki omogočajo pametni in trajnostni urbani razvoj.

V splošnem bodo mesta v prihodnosti ljudem nudila višjo kakovost življenja, ki jo bosta poganjala tehnološki napredek in premišljen pristop k načinu načrtovanja in delovanja mest.

Vir: dokument Sustainable cities (.pdf)
(1) stran 8
(2) stran 10
(3) stran 39
(4) stran 29
(5) stran 9
(6) stran 52
(7) stran 13