Kako do urejenih osebnih financ?

Gotovo veste, koliko na mesec zaslužite. Verjetno veste tudi, koliko imate ostalih prihodkov, če imate (poleg plače) še druge finančne prilive.

Kaj pa vaši mesečni odhodki? Veste, koliko znašajo vaši »fiksni« mesečni stroški, ki se jim praviloma ne morete izogniti? In koliko v povprečju »zapravite« še dodatno? Pri tem se pri večini zatakne. Dokaj dobro poznamo svoje prihodke, ne pa tudi odhodkov. Osnova za urejene osebne finance pa je prav ustrezno razmerje med prihodki in odhodki.
 

Način, kako upravljamo s financami zelo vpliva na naše življenje. A žal večine teh veščin ni priučil nihče. Zato je pomembno, da se sami spoznamo vsaj z osnovami, saj nam bodo v veliko pomoč.

Upravljanje z osebnimi financami pomeni razporejanje denarja tako, da ga imamo dovolj za uresničevanje današnjih in prihodnjih potreb. Gre torej za uresničevanje osebnih finančnih ciljev – tako kratkoročnih kot dolgoročnih.

Dobro je, da naš življenjski slog in cilje prilagodimo našim finančnim zmožnostim in ne obratno. To pa lahko storimo le, če z našimi financami aktivno upravljamo – to pomeni, da imamo nadzor nad njimi. Kdor svoje finance načrtno vodi ve, koliko zasluži in koliko porabi ter koliko mu konec meseca ostane. Na osnovi tega si lahko za uresničevanje želja zastavi cilje in vnaprej načrtuje, kako jih bo uresničil. Ni najbolj pomembno koliko denarja ali premoženja imamo, pač pa kako znamo z njim ravnati. Še tako visoki prihodki nam lahko ne zadostujejo, če jih ne upravljamo pravilno.

 

Kot omenjeno, je ustrezno razmerje med prihodki (dohodki) in odhodki (stroški) osnova za urejene osebne finance. To pa v prvi vrsti pomeni, da moramo naše prihodke in odhodke poznati in jih redno (mesečno) spremljati.

Kaj so prihodki? To so vsi viri dohodka, ki jih prejemamo in jih lahko uporabimo. Večina prejema prejemke iz dela (plača, pokojnina, honorar), nekateri pa dodatno tudi prejemke iz premoženja (najemnine, obresti). Zanašamo se lahko predvsem na naše redne dohodke (npr. plača ali pokojnina), medtem ko občasni, nepredvideni dohodki (npr. nagrada za uspešno delo) predstavljajo dodaten »bonus«.

Kaj so odhodki? Tudi tukaj ločujemo med rednimi odhodki ali izdatki ter občasnimi. Nadalje jih lahko razdelimo na osnovne, nujne življenjske izdatke, ki se jim ne moremo izogniti (najemnina ali obrok za kredit, stroški za hrano in pijačo, položnice za vodo in elektriko) in druge izdatke (npr. stroški povezani z našimi hobiji ali aktivnostmi, obiske restavracij, kina ali koncertov).

V pomoč pri mesečnem spremljanju vaših prilivov in odlivov vam je lahko vaša mobilna ali spletna banka. Ponuja vam pregleden prikaz transakcij kot tudi izvoz podatkov za njihovo nadaljnjo obdelavo. Preverjanje stanja naj postane vaša redna, mesečna navada!

Ne porabite več, kot zaslužite: odhodki naj ne presegajo prihodkov. To je najpomembnejše pravilo zdravih financ, ki ga preverite vsak mesec. Če so vaši odhodki višji od prihodkov pomeni, da imate primanjkljaj. Če ugotovite, da se to mesečno ponavlja razmislite, ali lahko zmanjšate vašo porabo, tako da se odpoveste nenujnim izdatkom oz. spremenite vaše navade.

Nadzor nad porabo oz. stroški je prav tako pomembno kot ustvarjanje prihodkov. Morda celo bolj, saj imamo običajno več nadzora nad tem, koliko porabimo kot nad tem, koliko ustvarimo.
 

Kaj storiti, če oz. ko je vaša finančna slika ugodna – prihodki presegajo odhodke in vsak mesec vam na koncu nekaj ostane? To je vsekakor zaželeno stanje: večja kot je pozitivna razlika med prihodki in odhodki, bolje je za vas. To pomeni, da zaslužite več, kot zapravite.

Razmislite, kako lahko presežek najbolje uporabite. Ni namreč dobro, če z njim ne naredite nič, saj tako izgublja vrednost. Namenite ga lahko varčevanju (preberite si, zakaj je varčevanje pomembno?) – predvsem tisti del prihrankov, ki vam predstavlja neko »zlato rezervo« za nepričakovane izdatke. Na varčevalnem računu oz. varčevanju #withSAVE vam je denar namreč hitro na voljo, ko ga potrebujete. Po drugi strani pa je vendarle toliko »umaknjen«, da ga ne zapravite tako hitro, kot če bi ga imeli kar na bančnem računu.

Če vam vaša finančna situacija to omogoča (če vam ostane presežek tudi po tem, ko ga del namenite varčevanju za nepričakovane stroške), je smiselno razmisliti o tem, kako prihranke dodatno oplemenititi. Prednost navedenih oblik varčevanja je namreč v tem, da vam je denar hitro na voljo in da v vsakem trenutku točno veste, s kakšnim zneskom lahko razpolagate, slabost pa so nizke obrestne mere. Dolgoročno tako izgubljate na vrednosti, saj boste zaradi inflacije namreč čez nekaj let s privarčevanim zneskom lahko kupili manj kot lahko z njim kupite danes. Zato je smiselno razmisliti o donosnejših oblikah varčevanj, kot so različni načini varčevanja v skladih: odločite se lahko za mesečno varčevanje s sklenitvijo varčevalnega načrta, za enkratno vplačilo v sklade ali super kombinacijo (kombinacijo vlaganj v sklade in depozit). 

Zmotno je prepričanje, da je varčevanje v skladih tvegano in da je primerno le za tiste, ki imajo veliko denarja ter specifična finančna znanja. Preverite, zakaj je varčevanje v skladih primerno za vsakogar!
 

Potreba po najemu kredita je realnost za veliko večino slovenskih gospodinjstev. Težko je privarčevati za avto, kaj šele za nepremičnino. So pa po drugi strani ugodne obrestne mere potrošniških oz. gotovinskih in stanovanjskih kreditov, kar pomeni ugodnejše zadolževanje. Najem kredita nam poleg tega omogoča, da nek cilj dosežemo prej, kot bi ga lahko z varčevanjem. Seveda pa so prvi pogoj za zadolževanje oz. najem kredita redni mesečni prihodki.

To, da moramo najeti kredit torej ne pomeni, da z našimi financami ne upravljamo dobro. Nasprotno. Ob ugodnih obrestih merah se nam celo bolj splača najeti kredit, kot da bi posegali v naša dolgoročna varčevanja (npr. v vzajemnih skladih).

Moramo pa vsekakor biti pozorni na to, da smo pri zadolževanju zmerni, da se ne prezadolžimo. Oblike kreditiranja namreč ne predstavljata zgolj potrošniški in stanovanjski kredit, pač pa tudi limit na računu ali kreditni kartici oz. kartici z odloženim plačilom in obročno odplačevanje z obročno kartico.

Kdaj je naša zadolženost zmerna oz. razumna?

• Ko lahko dolg odplačujemo redno in brez težav, prav tako pa tudi vse naše ostale mesečne obveznosti.
• Ko dolg ne vpliva na poslabšanje našega življenjskega standarda.
• Ko imamo še vedno nekaj manevrskega prostora za dodatno zadolževanje, če bi bilo to potrebno.
   

Vsega v življenju ne moremo načrtovati – presenetijo nas lahko nepredvideni dogodki, na katere smo lahko bolje ali slabše pripravljeni. V prvem primeru, če smo poskrbeli za ustrezna zavarovanja, nas bodo le-ti (vsaj finančno) bistveno manj prizadeli. S premoženjskim zavarovanjem boste preprečili nepredvidene stroške z naslova premoženja, z življenjskim zavarovanjem pa zagotovili finančno varnost vam in vašim najbližjim.

Drugi dogodki oz. življenjske prelomnice pa so predvidljive oz. načrtovane, zato se nanje lahko ustrezno pripravimo. V mislih imamo samostojno življenje, s katerim je povezan nakup nepremičnine, ustvarjanje kariere in družine ter povečani prihodki in stroški in za tem upokojitev, na katero se je dobro pripraviti s pokojninsko rezervo. To lahko predstavljajo sredstva različnih oblik (npr. Krovni pokojninski sklad Moj steber), ki nam bodo pomagala ohraniti želeno raven življenjskega sloga tudi po znižanju prihodkov.