Deležniki gospodarskega sistema
Projekt finančnega izobraževanja Intese Sanpaolo
02/08/2018
Deležniki in rast sistema države
Prvi gospodarski subjekt, družine. Člani družine, nato pa celotno prebivalstvo države, kot potrošniki postanejo spodbuda za proizvodnjo. S svojimi nakupi spodbujajo prodajo tistega, kar podjetja proizvedejo.
Drugi gospodarski subjekt, podjetja, ki proizvajajo potrošniško blago. Tekmovanje med podjetji v istem sektorju za pritegnitev družin potrošnikov spodbuja inovacije, tj. iskanje novih, konkurenčnejših izdelkov, in spodbuja razvoj drugih povezanih podjetij, na primer tistih, ki se ukvarjajo z oglaševanjem.
Tretji gospodarski subjekti, banke. Družine deponirajo zaslužek v banki, potrošniški projekti pa spodbujajo družine, da se obrnejo na banke, da bi pridobile posojilo ali, v primeru posojila za nepremičnino, da bi najele hipoteko, ali da bi investirale, da bi pridobile dodaten dohodek. Ti deleži prihrankov, ki jih banke po drugi strani vlagajo, bodo podjetjem pomagali izboljšati in z inovacijami doseči naprednejšo proizvodnjo.
Vsi ti subjekti plačujejo davke, ki jih država uporablja za zagotavljanje storitev, nekatere neposredno, druge pa za delovanje drugih podjetij.
Gospodarstvo in delo - dejavnost podjetij, bank in države ustvarja delovna mesta, ki koristijo družinam, vključno z mladimi in ženskami, ranljivejšimi subjekti, za katere pa danes zahtevamo enake možnosti s politikami vključevanja v zaposlitev.
Ljudje so v središču
Vse to je element, ki združuje družine, podjetja in banke ter jih pripravlja k medsebojnemu sodelovanju v gospodarskem sistemu vsake države. To je »človeški kapital«, ki je glavna gonilna sila rasti in razvoja v vsaki državi.
Družina: vloga žensk in mladih
V družini sta dve bolj občutljivi gospodarski enoti: ženske in mladi.
Ženske, ki delajo, vendar prejemajo nižje plačilo ali zasedajo manj odgovorne položaje, ženske, ki ne morejo vedno dobro uskladiti dela in družine. V obeh primerih so rešitve že pripravljene in se uresničujejo v »dobrih« podjetjih: podjetjih, ki so se odločila za politiko enakih možnosti na vseh ravneh, ki vključuje ukrepe za večjo prožnost delovnega časa in neobvezne storitve, kot je varstvo otrok na delovnem mestu.
Mladi so prihodnji vir, v katerega je treba vlagati kot v človeški kapital in kot v polnopravno gospodarsko enoto bodočnosti. Za to so potrebna velika vlaganja v šole kot glavni predmet usposabljanja in poklicnega usmerjanja. Šole, v katerih se didaktične poti osredotočajo predvsem na kulturo in doseganje danes temeljnih veščin: digitalna pismenost, komunikacija, postavljanje in reševanje problemov, sprejemanje odločitev, timsko delo, empatija ... Dinamično spodbudo nato daje osebna radovednost: posodobitve, branje, raziskovanje, brskanje po spletu ...
Podjetje: dejavniki uspeha
Prvo gonilo uspeha podjetja so ustvarjalne, intelektualne in strateške sposobnosti, ki ekipi omogočajo, da je na področju inovacij in raziskav korak pred konkurenti. To pomeni, da je dejavnik uspeha vse, kar vključuje človeški kapital podjetja.
Raziskave in razvoj (ang. R&D) so sektor, ki zaposluje ljudi, vire in finančna sredstva, ki z raziskavami ustvarjajo inovacije in napredek ter spodbujajo razvoj, saj povečujejo konkurenčnost podjetja v gospodarskem sistemu. Raziskave in razvoj pomenijo patente, blagovne znamke, nove tehnologije, povečanje prometa, bogastvo.
Več informacij
Trajnost podjetja v skladu z opredelitvijo Združenih narodov pomeni, da je bilo sprejeto vse potrebno za zmanjšanje negativnega vpliva proizvodnih procesov na okolje. Trajnost podjetja pomeni tudi omogočanje etične in trajnostne potrošnje: podjetje se zaveže, da bo zagotovilo, da bodo njegovi izdelki tudi okolju prijazni. Pomeni socialno trajnost: tj. krepitev zaposlenega kot posameznika, spoštovanje enakih možnosti, bolj trajnostne izbire v poslovnem modelu in vse to je neposredno ali posredno povezano z optimizacijo človeškega kapitala.
Banke: ljudje in poklici
Tako kot vsaka panoga se je tudi bančništvo skozi čas razvijalo. V naši dobi banke ne enačimo več z velikim bankirjem, lastnikom institucije, oziroma danes z generalnim direktorjem, delničarji, vodilnim menedžerjem …
Uspehi v bančništvu, ki ga predstavljajo podjetja, kot so vsa druga podjetja s svojo specializacijo, v tem primeru ekonomsko-finančno, so dosežek ekipe vodstvenih delavcev, tehnikov in zaposlenih, ki so v stiku z javnostjo.
Ljudje, ki delajo v banki, so referenčna točka strank, s katerimi je nujno vzpostaviti odnos zaupanja. Naloga bančnega svetovalca, osebnega ali virtualnega, je nuditi pomoč, reševati najobčutljivejše težave, promovirati izdelke in storitve... Bančni svetovalec kot svetovalec ali finančni posrednik prouči finančni položaj družin, podjetij, večjih premoženj, da bi vsakomur ponudil kar najustreznejši nasvet.
Več informacij
Specializacija za storitve tretjega sektorja predstavlja nov pristop h konceptu banke. Te storitve ponujajo manj tvegane naložbe kot tradicionalne ter imajo nižjo in bolj stalno donosnost. Podpirajo ekološko kmetovanje, obnovljive vire energije, pravično trgovino... V praksi uresničujejo idejo »trajnosti« na gospodarsko-finančnem področju: omogočajo posojila najšibkejšim subjektom, ne ogrožajo človekovih in delavskih pravic, dajejo prednost preglednosti, uporabljajo oblike upravljanja, ki zagotavljajo sodelovanje.
Država med poslovnim izidom in blaginjo oziroma socialno varnostjo
Družine, podjetja in banke prispevajo k razvoju države, ki se meri z vrsto kazalnikov. Podjetja s svojimi dejavnostmi prispevajo k oblikovanju BDP (bruto domačega proizvoda). BDP predstavlja to, kar država proizvede, njeno bogastvo, in je kazalnik, ki ocenjuje zdravstveno stanje njenega gospodarstva.
V mnogih krogih je spoznanje, da BDP sam po sebi ne zadošča za opredelitev »gospodarskih« značilnosti države, privedlo do izbire novih kazalnikov, ki lahko merijo napredek podjetja s socialnega in okoljskega vidika: kakovost okolja, finančne neenakosti, zdravje in izobrazba prebivalstva, varnost.
Več informacij
Ugotavljanje kazalnikov, ki niso izključno gospodarski, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič preizkusila država Butan, ki je poleg BDP poskušala ugotoviti tudi indeks bruto nacionalne sreče.
Italija pa je danes prva evropska država, ki je v cikel gospodarskega načrtovanja vključila dvanajst kazalnikov pravičnega in trajnostnega blagostanja – BES.