Krediti za krožno gospodarstvo: ustvarjanje novega sveta prek financ

PODCAST: Kreditiranje u kružnom gospodarstvu

Intesa Sanpaolo je leta 2018 ustanovila sklad v višini 5 milijard EUR za pomoč trajnostnemu razvoju prek kreditov podjetjem in projektom, ki delujejo v smeri krožnega gospodarstva. Doslej je 95 takšnih pobud prejelo kredite v skupni višini 1,2 milijarde EUR.

Ideja je nastala v Centru za inovacije Intese Sanpaolo v Milanu, ki je bil prvotno ustanovljen kot oddelek banke za korporativno upravljanje, zdaj pa je samostojno podjetje, ki je v celoti v lasti Intese Sanpaolo in samo po sebi predstavlja revolucionaren premik na področju trajnostnega bančništva.

Guido De Vecchi, izvršni direktor Centra za inovacije Intesa Sanpaolo, priznava, da je bil zadnji mesec poln izzivov, saj se je zaradi covida-19 praktično zaustavila večina globalnega poslovanja. Vendar pravi, da se podjetja na splošno odločajo preiti na trajnostne načine, da si izboljšajo svojo konkurenčnost in si zagotovijo svoje mesto na trgu na dolgi rok.

Ko podjetje ali projekt zaprosi za financiranje iz sklada za krožno gospodarstvo, Center za inovacije takšno vlogo oceni.

»Če ekipa presodi, da je projekt krožen in se stranka zaveže dosegu sklopa KPI-jev na področju krožnega gospodarstva, bo podjetje lahko dostopilo do kredita pod najboljšimi možnimi pogoji,« pravi De Vecchi.
 

Intesa Sanpaolo je razvila svoja merila ocenjevanja s pomočjo organizacije Ellen MacArthur Foundation (banka je leta 2015 postala prvi finančni partner organizacije). Ta merila vključujejo pričakovano življenjsko dobo izdelka, način, kako podjetje zagotavlja, da je izdelek narejen iz obnovljivih virov, učinkovitost porabe virov, proizvodnjo izdelkov, primernih za recikliranje in kompostiranje, ter uporabo inovativnih tehnologij.

»Ocenili smo več kot 300 projektov, od katerih jih je veliko resnično inovativnih, kar zadeva njihov pristop k prehodu na krožno gospodarstvo. Trenutno financiramo 95 projektov in se veselimo, da jih bomo v prihodnjih mesecih financirali še mnogo več,« pravi De Vecchi.

Leta 2019 je banka tudi uspešno izdala trajnostno obveznico v višini 750 mio EUR. S posojilnim skladom in obveznico je Intesa Sanpaolo na dobri poti, da postane vplivna banka – takšna, ki deluje v smeri izpolnjevanja Ciljev trajnostnega razvoja OZN. Ti cilji so po besedah OZN »skupni načrt za mir in blaginjo za osebe in planet, zdaj in v prihodnosti«.

Pred izdajo obveznice se je ekipi, ki je delala na tem, porodila ideja, da bi se pogovorila s potencialnimi investitorji. »Prek svoje kampanje smo ugotovili, da investitorji še vedno niso dodobra razumeli pojma krožnega gospodarstva, vendar nam je z uspešno izdajo obveznice to uspelo izboljšati,« pove Alessandro Lolli, vodja oddelka za finance skupine pri Intesi Sanpaolo.

Pri izvajanju projekta Intesa Sanpaolo ugotavlja, da narašča število pristnih investitorjev, ki želijo biti dejansko vključeni v zeleno aktivnost, s katero se bodo dosegle spremembe, in tega ne podpirajo le navidezno.

Banka želi poučiti takšne investitorje o tem, kako sprejeti najboljše odločitve in kako za doseg resničnih sprememb sodelovati z organizacijami, kot sta OZN in Ellen MacArthur Foundation. Lolli opisuje, kako je kampanja pomagala investitorjem razumeti razliko med aktivnostmi na področju ustvarjanja krožnega gospodarstva in aktivnostmi, na splošno usmerjenimi v »ozelenitev« gospodarstva – »dejansko gre za Zeleno 2.0,« pravi.
 

Elena Flor je vodja korporativne in družbene odgovornosti pri Intesi Sanpaolo. Njena ekipa je pomagala izdati trajnostno obveznico. Njena naloga zdaj je ohranjati njen prvotni namen in spodbuditi naložbe v podjetja, ki izvajajo dejanske spremembe.
»Krožno gospodarstvo je del širše zaveze skupine k trajnosti … Je tudi ključna točka za naše deležnike,« pravi ga. Flor. »Intesa Sanpaolo spoštuje mednarodne pobude, kot so Cilji trajnostnega razvoja OZN in Načela za odgovorno bančništvo. Spodbujanje krožnega gospodarstva se idealno sklada s temi cilji,« dodaja.
Intesa Sanpaolo pomaga na tri načine, si sicer podjetjem, ki želijo izvesti spremembo, investitorjem, ki želijo takšno spremembo financirati, in institucijam, ki določijo načela, po katerih se bo oblikovala boljša prihodnost. Smo največja italijanska banka, zato to nikakor ni majhna naloga. »Vsi smo na nekakšni učni krivulji,« pravi Lolli. »Izdajatelji, investitorji in nadzorniki. A hitrost takšne učne krivulje narašča.«
»V roku dveh ali treh dni kampanje so investitorji že kupovali obveznico … čeprav nismo blizu cilju tega, da bi bilo vse zeleno in krožno, pa smo vse bolj napredni,« doda.
Sredi zdravstvene pandemije, za katero določeni komentatorji pravijo, da je še toliko hujša zaradi podnebnih sprememb, se je potreba po iskanju in financiranju novih načinov poslovanja izkazala kot najbolj nujna doslej. »Razpravljanje o prihodnosti danes, sredi krize zaradi covida-19, je lahko hkrati strašljivo in spodbudno,« doda De Vecchi.
»Že zdaj je dokaj očitno, kako se bo prihodnost vrtela okoli naše sposobnosti sodelovanja na zasebni in javni ravni pri iskanju inovativnega pristopa k okrevanju naših gospodarstev in skupnosti.«
 
Opomba: Nove številke o napredku sklada posojil so bile objavljene po tem, ko je bil posnet ta podkast. Številke v tem članku so posodobljene.