Kako lahko z oblikovalskim razmišljanjem uresničimo krožno gospodarstvo
Oblikovanje ni izključno prvina izdelkov, temveč ga je mogoče uporabiti tudi za sisteme. Trije strokovnjaki za oblikovalsko razmišljanje razpravljajo o tem, kako lahko pravi pristop pospeši prehod v krožno gospodarstvo.
19/10/2022
PODKAST: Oblikovalsko razmišljanje in krožno gospodarstvo
Kako lahko ustvarjalna uporaba oblikovanja reši naš planet?
Kako lahko oblikovalsko razmišljanje preoblikuje poslovne in proizvodne modele ter bančništvo in tako vpliva na naš način uporabe virov in spremeni naš svet na bolje? Trije strokovnjaki za oblikovalsko razmišljanje na okrogli mizi razpravljajo o tesni prepletenosti krožnega gospodarstva in oblikovalskega razmišljanja.
Oblikovanje je ključno orodje za uresničevanje krožnega gospodarstva. Pomagalo nam ne bo zgolj pri ponovnem razmisleku o izdelkih in načinu njihove izdelave, ampak tudi pri preoblikovanju sistemov v podjetjih in širše.
"Če pomislimo na sam obseg oblikovanja, se je ta drastično spremenil. Pri krožnem gospodarstvu razmišljamo, kako oblikovati organizacije, da bi podprli njihovo željo po krožnosti."
Chris Grantham, izvršni direktor za krožno gospodarstvo pri podjetju Ideo
Ta zamisel o širši uporabi oblikovanja se imenuje oblikovalsko razmišljanje. Z oblikovalskim razmišljanjem bi lahko spremenili celoten poslovni model, vključno s ključnimi kazalniki uspešnosti in načinom, kako podjetja merijo vrednost.
Privedlo bi lahko tudi do preoblikovanja načina lastništva in upravljanja podjetij, s čimer bi lahko ta drugače pridobivala in ustvarjala vrednost.
Oblikovanje bi lahko prevetrilo tudi industrijo – odpravilo bi konkurenčne ovire in vzpostavilo sodelovalne verige ustvarjanja, ki bi iz virov iztisnile sleherni del vrednosti, in tako pomagale v boju proti okoljski katastrofi.
Alice Bodreau, vodja strateških partnerjev za Evropo pri Fundaciji Ellen MacArthur, je dejala: »Krožno oblikovanje je zelo pomemben nov način uporabe oblikovalskih metodologij. Najmočnejše pa je, kadar se pri njegovi uporabi upoštevajo tudi podjetja in sistemi.«
Kot eno od zamisli, ki so nastale na podlagi tega novega načina razmišljanja, Alice navaja nov model najema francoske verige trgovin s športno opremo Decathlon. »Veliko lažje najamem šotor za kampiranje enkrat letno, kot pa ga kupim. Hkrati pa so tovrstni modeli za podjetja, kot je Decathlon, ekonomsko zanimivi.«
Model najema pomeni, da morajo podjetja o izdelkih razmišljati drugače. Pri modelu najema morajo biti na primer izdelki za trg široke potrošnje oblikovani in proizvedeni za zagotavljanje kar najdaljše življenjske dobe, ne pa najvišje stopnje dobička.
Kot prvi strateški partner Fundacije Ellen MacArthur na področju finančnih storitev je skupina Intesa Sanpaolo veliko razmišljala o prenovitvi sistemov. Fabio Salierno, vodja oblikovanja storitev in uporabniške izkušnje v banki, je dejal: »Krožnost lahko razumemo kot nekakšen okvir, ki poudarja značilnosti oblikovalskega razmišljanja. Obenem pa dodaja tudi nekaj novih priložnosti za oblikovanje novih storitev.
»Pri oblikovanju storitev poskušamo uporabljati sistemski pristop. Upoštevamo vzajemnost vsake izmenjave; poskušamo upoštevati tudi elemente iz drugih sistemov, ki bi lahko našim storitvam dali novo vrednost.«
Najnovejši poslovni načrt skupine Intesa Sanpaolo za obdobje 2022–2025 vključuje znaten prispevek v višini 115 milijard evrov za družbo in zeleni prehod, od česar je 8 milijard evrov novih posojil za krožno gospodarstvo.
Banka je vzpostavila tudi popolnoma digitalno banko Isybank z namenom izboljšati sisteme, zmanjšati količino odpadkov in zagotoviti boljše rezultate za stranke.
