Praznovanje v čast pravemu italijanskemu popartistu

Lahko bi rekli, da je življenje Maria Schifana na višku njegovih moči v šestdesetih letih 20. stoletja bolj spominjalo na življenje rok zvezde kot na življenje umetnika. Po Rimu se je prevažal v rolsrojsu in imel nešteto ljubezenskih zvez, med katerimi je bila morda najbolj znana tista z manekenko in igralko Anito Pallenberg. 

Režiserja Jean-Luca Godarda in člane skupine Rolling Stones je štel za prijatelje – bil je celo navdih za eno od pesmi skupine, Monkey Man z albuma Let It Bleed, ki je izšel leta 1969. Bil je tudi del kratko trajajočega, a v javnosti zelo odmevnega ljubezenskega trikotnika z Mickom Jaggerjem in pevko Marianne Faithfull. (Z mislijo na umetnikov boj z zasvojenostjo z drogami je čez leta izjavila: »Tega moškega bi lahko ljubila, a nama zvezde niso bile naklonjene.«) 

Javna podoba Schifana kot umetnika - rok zvezde vztraja že vse od takrat, ko je bil na vrhuncu. Nova razstava v Gallerie d’Italia v Neaplju pa skuša pozornost ljudi preusmeriti na njegovo umetnost. 
»Zaradi kakovosti svojega slikarstva si zasluži, da ga na mednarodni ravni znova odkrijemo,« pravi Luca Massimo Barbero, kustos za zbirke moderne in sodobne umetnosti bančne skupine Intesa Sanpaolo, ki je pripravil razstavo.

Na razstavi Mario Schifano: il nuovo immaginario 1960–1990 (Mario Schifano: novi imaginarij 1960–1990) v muzeju bančne skupine v Neaplju je več kot 50 del, ki zajemajo več kot tri desetletja umetnikovega ustvarjanja.

Rojen je bil leta 1934 v Libiji – v času, ko je bila ta še italijanska kolonija – že v njegovih rosnih letih pa se je družina preselila v Rim. Na ogled je nekaj del iz serij, s katerimi si je Schifano ustvaril ime: Monocromi (Monokromi), vsako platno vsebuje energijsko polje ene barve. 

Med njimi je delo iz leta 1961 z naslovom Analogo, ki je izvrsten primerek v rdeči barvi in je bilo – preden je bilo leta 2018 poklonjeno bančni skupini Intesa Sanpaolo – del priznane zbirke Luigija in Peppina Agratija.

Potem ko je Schifano ustvaril Monocromi, se je lotil slikanja domnevno najslavnejših del celotnega italijanskega poparta. Navdihnjen s čedalje številčnejšimi oglaševalskimi posterji na ulicah Rima v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja, je naslikal dve seriji platen, v katerih je prilagodil in ponovno obdelal korporativne logotipe družb Coca-Cola in Esso. V Neaplju je razstavljenih nekaj primerkov.

»Velja spomniti, da je bil v šestdesetih letih 20. stoletja eden od redkih italijanskih umetnikov – morda edini – ki je bil enako znan v Združenih državah Amerike kot doma,« pravi Barbero. 

Leta 1962 se je Schifano predstavil skupaj z Andyjem Warholom in Royjem Lichtensteinom na razstavi The New Realists (Novi realisti), prelomni razstavi poparta v galeriji Sidney Janis na Manhattnu. (V tem času se je za kratek čas tudi preselil v New York in si stanovanje delil s pesnikom Frankom O’Haro.)  

Približno tretjina del na razstavi Mario Schifano: il nuovo immaginario 1960–1990 je iz zbirke bančne skupine Intesa Sanpaolo. Preostala dela so izposojena pri pomembnih kulturnih ustanovah, kot sta Museo del Novecento v Milanu in Galleria Internazionale d'Arte Moderna Ca' Pesaro v Benetkah.

»Schifanova dela iz sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja so po vrhuncu, ki ga je dosegel v desetletju pred tem, pogosto spregledana,« pravi Barbero. »To neravnovesje smo skušali odpraviti.«

Na razstavi so, na primer, dela iz njegove obsežne serije Paesaggi TV (Televizijske pokrajine) iz sedemdesetih let 20. stoletja. Pri njih je Schifano različne televizijske slike prenesel na platno s fotografsko emulzijo, nato pa dodal barvo. Slike vsebujejo statične posnetke iz oddaj o vojni v Vietnamu, iz umetniških dokumentarcev in erotičnih filmov.

Razstava se razteza v dveh nadstropjih Gallerie d’Italia v Neaplju, Barbero pa je ogromen prostor v pritlični sobani Toledo izkoristil tako, da je v njem izobesil slike velikega formata iz poznega obdobja Schifanovega ustvarjanja. Nekatere od njih so velike 7 x 6 metrov, med njimi tudi izjemno enigmatična slika Gaston a cavallo (Gaston na konju) iz leta 1986. 

Schifano je umrl leta 1998 v starosti 63 let. 

Gallerie d’Italia v Neaplju je eden od štirih muzejev, ki ga vodi bančna skupina Intesa Sanpaolo, preostali so v Milanu, Vicenzi in Torinu. Trenutna razstava je del dolgoročne pobude Progetto Cultura, s katero želi Intesa Sanpaolo izboljšati družbo s kulturno in gospodarsko obogatitvijo. 

Progetto Cultura, ki poteka na številnih prizoriščih po Italiji ter vključuje glasbo, kinematografijo, umetnost, gledališče in še mnogo drugega, med finančnimi ustanovami v Evropi nima para. 

»Širjenje znanja o glavnih italijanskih umetnikih je eden od ključnih elementov projekta Progetto Cultura,« pravi Michele Coppola, direktor Oddelka za umetnost, kulturo in zgodovinsko dediščino v bančni skupini.

»Bančna skupina Intesa Sanpaolo s ponosom predstavlja to razstavo in Schifanova dela na njej, ki spadajo med vrhunce italijanskega slikarstva v drugi polovici 20. stoletja.«

Razstava Mario Schifano: il nuovo immaginario 1960–1990 je na ogled v Gallerie d’Italia v Neaplju do 29. oktobra 2023.