Čudoviti novi dom za neapeljsko galerijo bančne skupine Intesa Sanpaolo
Nova Gallerie d’Italia v Neaplju, ki se razprostira na približno 10.000 kvadratnih metrih, je trikrat večja od svoje predhodnice, zato je v muzeju veliko prostora za projekte skupnosti, izobraževalne pobude in začasne razstave, pa tudi za Caravaggievo zadnjo mojstrovino.
29/08/2022
To obdobje je bilo za vse, ki so bili vključeni v Progetto Cultura, dolgoročni projekt bančne skupine Intesa Sanpaolo, namenjen spodbujanju kulturne obogatitve po vsej Italiji, milo rečeno zelo delavno. Maja sta bila v razmiku le nekaj dni odprta dva nova muzeja: Gallerie d’Italia v Torinu in Gallerie d’Italia v Neaplju.
Slednji domuje v zgodovinski palači, ki jo je leta 1940 na glavni ulici Via Toledo zgradil arhitekt Marcello Piacentini. Prej je služila kot sedež banke Banco di Napoli, ki je bila leta 2018 vključena v bančno skupino Intesa Sanpaolo. Arhitekt Michele De Lucchi, ki je sodeloval tudi pri odprtju Gallerie d’Italia v Torinu, je s svojim studiem AMDL Circle spremenil namembnost dela monumentalne zgradbe, v katerem je pisarne zamenjal muzej.
Muzej se razprostira na 10.000 kvadratnih metrih, kar je približno trikrat več od površine izvirnega neapeljskega muzeja bančne skupine Intesa Sanpaolo v palači Zevallos Stigliano, ki ga je sedanji muzej nadomestil. (Prostori prejšnjega muzeja so bili odprti leta 2007 in so bili prav tako na ulici Via Toledo.)
Med mnogimi mojstrovinami, ki so bile prenesene iz ene v drugo palačo, je Mučeništvo svete Uršule zadnja slika, ki jo je v svojem življenju naslikal Caravaggio. Dokončana je bila leta 1610, le nekaj tednov pred umetnikovo smrtjo, prikazuje pa poganske Hune in angleško princeso, ki so jo ubili, ker se ni želela poročiti z njihovim vladarjem.
- Slika je v svojem novem domu osvetljena z ene strani, vzdušje, ki ga takšna osvetlitev pričara, pa poveča dramatičnost Caravaggievega prizora. Slika Mučeništvo svete Uršule je skupaj z obsežno zbirko drugih umetniških del, ki so bila ustvarjena v južni Italiji med zgodnjim 17. in zgodnjim 20. stoletjem, razstavljena v prvem nadstropju nove galerije.
Dela, ki so razstavljena na teh razstavah – in so jih ustvarili umetniki, kot so slikarja Artemisia Gentileschi in Luca Giordano ter kipar Vincenzo Gemito –, vsa prihajajo iz lastne zbirke bančne skupine Intesa Sanpaolo, v kateri je trenutno več kot 35.000 del.
Odločitev, da bi prikazali umetnost, ki je nastala v tem delu Italije, ni bila naključna. »Namen vsakega muzeja je, da je del svoje lokalne skupnosti – in da to skupnost tudi odraža,« pravi Michele Coppola, izvršni direktor Oddelka za umetnost, kulturo in zgodovinsko dediščino v bančni skupini Intesa Sanpaolo ter direktor Gallerie d'Italia.
Coppola je še naprej v enaki vlogi, kot jo je imel v palači Zevallos Stigliano, pri tem pa ga kot namestnik direktorja podpira Antonio Ernesto Denunzio.
Bančna skupina Intesa Sanpaolo skupno upravlja štiri muzeje, vključno z Gallerie di Palazzo Leoni Montanari v Vicenzi in Gallerie di Piazza Scala v Milanu. Vsi štirje skupaj so znani pod imenom Gallerie d’Italia.
Za sodelovanje vsakega muzeja z lokalno skupnostjo je ključno izobraževanje; v Neaplju se novi prostori tako ponašajo s tremi velikimi učilnicami. Zato je bilo mogoče obseg dejavnosti za šolarje, ki so že potekale v palači Zevallos Stigliano, še razširiti.
»Menimo, da so muzeji med najpomembnejšimi in najznačilnejšimi kraji v vsakem mestu,« pravi Coppola. »Ljudem omogočajo, da se približajo umetnosti, raziskujejo vrednote, ki jih je človeštvo razvijalo od preteklosti do danes, in tako razmislijo, kako bi bilo najbolje živeti.«
V pritličju Gallerie d’Italia v Neaplju je prostor, namenjen začasnim razstavam. Otvoritvena razstava v tem prostoru je 19. izdaja programa Restituzioni. Prikazuje najnovejše rezultate dolgoletnega sodelovanja med bančno skupino Intesa Sanpaolo in italijanskim Ministrstvom za kulturo.
Gre za 200 umetniških del z arheoloških najdišč, iz muzejev in krajev za čaščenje po celotni Italiji. Preden je bančna skupina sponzorirala konzervatorje in restavratorske laboratorije za obnovo teh del, so bila vsa bolj ali manj poškodovana.
Sodelovanje se je začelo pred več kot tremi desetletji, na trenutni razstavi pa so razstavljena dela, ki so bila obnovljena v zadnjih treh letih. Nobeno delo ni del zbirke bančne skupine Intesa Sanpaolo.
V neapeljskem muzeju sta še dve drugi stalni razstavi, na katerih so razstavljena dela iz zbirke bančne skupine Intesa Sanpaolo. Ena je posvečena antični keramiki z območij Atike in Magne Graecie (del slednje je bil tudi Neapelj). Drugo sestavljajo umetniška dela uglednih avtorjev, kot so Lucio Fontana, Alberto Burri, Sol LeWitt in Gerhard Richter, ki so nastala v času od konca druge svetovne vojne do danes.
»Za odprtje dveh muzejev v dveh velikih italijanskih mestih je zaslužna napredna miselnost najvišjega vodstva bančne skupine,« pravi Coppola.
»Poudariti velja, da bančna skupina Intesa Sanpaolo – ena najpomembnejših bank v Evropi – vodilne vloge pri gospodarskem razvoju družbe ne vidi kot ločene od prevzemanja odgovornosti za njen kulturni in družbeni razvoj.«
