Poklon genialni umetnosti slikarskega mojstra Rafaela

Ko je na veliki petek leta 1520 pri 37 letih umrl umetnik Raffaello Sanzio, je bil papež Leon X. neutolažljiv. V nekaj več kot desetletju je ta mojster, ki ga danes bolje poznamo pod imenom Rafael, povsem spremenil Apostolsko palačo v Vatikanu s številnimi osupljivimi freskami. A to je bil le delček njegovih dosežkov.

Kmalu po njegovi smrti so Rim prizadeli potresi. Nebesa naj bi želela za Rafaela ponoviti eno od znamenj, ki so spremljala Kristusovo smrt.

V svojem kratkem življenju si je genij iz Urbina pridobil velik ugled. Razstava »Po Rafaelu – 1520 – 2020« v sanktpeterburškem Državnem muzeju Ermitaž lepo priča o neizmernem vplivu njegovega dela na slikarje v naslednjih petih stoletjih.

»Ustvaril je popolnoma uravnotežene umetnine, ki predstavljajo vrhunec in tudi povzetek celotne renesanse,« pravi kustos razstave dr. Vasilij Mihajlovič Uspenski. »Rafael je s svojim izjemnim občutkom za harmonijo postal utelešenje ideala.«

»Verjetno je najbolj vplival na mojstre klasičnega sloga 17. stoletja, kot so Annibale Carracci, Guido Reni, Domenichino in Poussin, vendar lahko rečemo, da se skoraj noben pomemben evropski umetnik od 16. do začetka 19. stoletja ni izognil njegovemu vplivu. Ustvaril je merilo, s katerim so se primerjali vsi."

Na razstavi, ki jo sponzorirata banka Intesa Sanpaolo in njena ruska hčerinska družba Banca Intesa, je na ogled 300 del. Začne se z majhnim izborom slik in risb samega renesančnega mojstra – te po besedah dr. Uspenskega »pričarajo vzdušje« za vse, kar sledi.
 

Med najpomembnejšimi razstavljenimi deli so podobe Svete družine, ki sta jih ustvarila Poussin in Pompeo Batoni, ter podobe Madone, ki sta jih naslikala Ingres in manierist Jacopo da Pontormo. Na ogled je tudi velika oljna slika Friedricha Overbecka Zmagoslavje religije v umetnosti (1829-40), ki jo je navdihnila Rafaelova freska Disputacija v Vatikanu in se navaja kot dokaz njegovega vpliva na nemško romantiko.

Velika večina del je iz lastne zbirke Ermitaža, vendar so med njimi tudi izposoje iz mednarodnih ustanov, med drugim iz Britanskega muzeja v Londonu, Državne Tretjakovske galerije v Moskvi in muzeja Albertina na Dunaju.

»Največje odkritje za obiskovalce bo verjetno osem velikih fresk iz [zdaj porušene] vile Stati-Mattei v Rimu,« pravi Uspenski. »Te je ustvaril [Rafaelov najvidnejši učenec] Giulio Romano skupaj z drugimi umetniki iz Rafaelove delavnice okoli leta 1520. Glavna lika sta Venera in Kupid, osrednja tema pa je ljubezen. Po grobem prebarvanju v 19. stoletju je konservatorjem Ermitaža pred kratkim uspelo freske očistiti tako, da so na ogled v svoji prvotni veličastnosti.«

Picasso je bil velik Rafaelov oboževalec. Španec je namreč dejal: »[Rafael] je najčistejši izraz nebeškega.« Sicer pa so umetniki 20. stoletja Rafaela večinoma zavračali kot preveč uglajenega in popolnega.

Zanimivo je, da je na razstavi predstavljeno delo, ki ga je ruski umetnik Egor Ostrov ustvaril šele lani: predelava Rafaelove mojstrovine Sikstinska Madona z uporabo rastrske (bitne) grafike. To pomeni, da renesančni mojster v 21. stoletju ponovno navdihuje umetnike.

Razstava Po Rafaelu – 1520 – 2020 je postavljena v okviru triletnega kulturnega partnerstva, ki sta ga leta 2018 podpisala Državni muzej Ermitaž in največja italijanska banka Intesa Sanpaolo preko Gallerie d'Italia, trojice muzejev te banke v Milanu, Neaplju in Vicenzi. Razstava sledi razstavi o Pieru della Francescu na istem prizorišču, ki je bila odprta leta 2018 in jo je prav tako sponzorirala Intesa Sanpaolo.

Državni muzej Ermitaž je posodil številna umetniška dela za razstave v Gallerie d'Italia, med drugim za razstavo o kiparjih 19. stoletja Antoniu Canovi in Bertelu Thorvaldsenu, ki je bila odprta v Milanu leta 2019.

»Sponzorstvo družbe Intesa Sanpaolo je zelo pomembno,« pravi Uspensky. "Še posebej zdaj, v času gospodarske negotovosti, političnih napetosti in izzivov, ki jih prinaša pandemija. Pomaga, da kulturni svet ostane enoten preko meja.

»S podporo razstavam italijanske umetnosti v Ermitažu, kot tudi drugim kulturnim pobudam v Rusiji, družba Intesa Sanpaolo gradi podobo Italije kot velikodušne in odprte države z bogato dediščino.«

Upenskijeve besede je ponovil Michele Coppola, izvršni direktor za umetnost, kulturo in zgodovinsko dediščino družbe Intesa Sanpaolo. »Rafaelove slike in risbe spadajo med vrhunske izraze italijanske umetnosti,« pravi. »Njegov vpliv je čutiti po vsem svetu, kar se odlično ujema z močnim mednarodnim poslanstvom družbe Intesa Sanpaolo.«
»S ponosom sponzoriramo to razstavo, to pobudo, ki krepi vez med Gallerie d'Italia in prestižnim ruskim muzejem. Bogatenje znanja o slikarskih mojstrih je ključni element programa Progetto Cultura (»Projekt kultura«), triletnega načrta družbe Intesa Sanpaolo za spodbujanje kulturnega bogastva kot vzvoda za rast na družbeni ravni, ki spremlja rast na gospodarski ravni.«

Državni muzej Ermitaž je eno najprimernejših mest za Rafaelovo razstavo – deloma seveda tudi zato, ker ima muzej bogate zbirke njegovih del. Njegova ustanoviteljica, Katarina Velika, je bila tako goreča občudovalka Italijana, da je naročila skupini umetnikov, naj natančno poustvarijo njegov hodnik Loggia v vatikanski palači. Obiskovalci državnega palače Ermitaž se lahko še danes sprehodijo po njem.

Poleg številnih umetnikov zadnjih 500 let lahko tako med Rafaelove oboževalce štejemo tudi slovito rusko cesarico.

Kliknite tukaj za ogled videozapisa o razstavi.