Proizvajalci avtomobilov v tekmi za trajnostno prihodnost
Avtomobilska industrija se korenito spreminja na poti proti bolj zeleni in pametni prihodnosti, ki je električna, povezana in avtonomna
03/03/2022
Evropska unija (EU) je postavila ambiciozen cilj – zmanjšanje izpustov za vsaj 40 odstotkov do leta 2030.
Promet zato postaja čedalje bolj zelen in pameten. Najboljša meseca glede prodaje električnih vozil v Evropi sta bila januar in februar leta 2020, tik preden je covid-19 povzročil zaustavitev avtomobilske industrije.
Stvari pa se vendarle obračajo na bolje. Družba Frost & Sullivan ostaja optimistična glede kratko- do srednjeročnega okrevanja globalne prodaje in predvideva, da bodo električna vozila do leta 2025 predstavljala tretjino celotnega trga osebnih avtomobilov.
Intesa Sanpaolo podpira avtomobilski sektor pri njegovi preobrazbi na podlagi uvajanja električnih, povezanih in avtonomnih tehnologij.
Električno
V skladu s povečevanjem povpraševanja potrošnikov po zelenih rešitvah prodaja električnih vozil raste, prodaja dizelskih pa pada. V tretjem četrtletju leta 2021 je število registracij hibridnih električnih vozil predstavljalo 20,7 odstotka trga, s čimer je prehitelo dizelska vozila in prvič doslej postalo druga najbolj priljubljena pogonska izbira v EU.
Številke Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov kažejo, da se je povpraševanje po baterijskih električnih vozilih povečalo za 56,7 odstotka, število registracij priključnih hibridov pa je naraslo za 42,6 odstotka.
Družba Frost & Sullivan ocenjuje, da je v Evropi 225.000 polnilnih postaj na izmenični in enosmerni tok, njihovo število pa se v povprečju poveča za 26,3 odstotka na leto. Glede napajanja se predvideva, da bo 94,7 odstotka vgrajenih polnilnikov do leta 2027 imelo nazivno moč 6,6 kW in več, 11 kW pa bo postalo standard, saj bo omogočalo hitrejše polnjenje.
Litij-ionske baterije so postale razpoznavni znak električnih vozil, toda naraščajoče povpraševanje po vozilih z večjim dosegom in hitrejšim polnjenjem je kljub temu spodbudilo raziskave alternativnih rešitev. Baterije s trdnim elektrolitom bi lahko povzročile preboj na področju električnih vozil, saj ponujajo daljši življenjski cikel, izboljšano toplotno stabilnost in višjo napetost.
Obstajajo tudi pomisleki glede trajnosti običajnih baterij. Politika razširjene odgovornosti proizvajalca bo zagotovila, da bodo proizvajalci krivdno odgovorni za okoljski vpliv celotnega procesa, od zasnove do odlaganja.
S tem ponovnim osredotočenjem naj bi vrednost recikliranja baterij električnih vozil z 10,3 milijona USD iz leta 2018 zrasla na kar 6,5 milijarde USD do leta 2025.
Vendar pa še vedno obstajajo nekateri izzivi. Razstavljanje in sortiranje baterij je eden od najtežjih in s tem tudi najdražjih korakov v procesu recikliranja. Za spopadanje s tem problemom si industrija čedalje bolj prizadeva, da bi bile baterije že po svoji zasnovi pripravljene za recikliranje. Samodejna razgradnja baterij električnih vozil z roboti predstavlja ključen korak k povečanju učinkovitosti recikliranja.
Alternativa baterijskim električnim vozilom so električna vozila na gorivne celice, ki jih poganja vodik, sicer pa delujejo enako. Center za inovacije Intese Sanpaolo napoveduje, da bo globalni trg električnih vozil na gorivne celice leta 2030 dosegel 1,53 milijona enot, s skupino Hyundai-Kia na prvem in Toyoto na drugem mestu.
Prednosti tovrstnih vozil pred običajnimi električnimi vozili so boljše vozne zmogljivosti, daljši doseg in hitrejše »točenje goriva«. Po drugi strani pa je vodik izredno drag.
Pričakuje se, da bo do leta 2030 prišlo do čedalje večje komercializacije različnih načinov cepitve vode z uporabo obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna, kar naj bi povzročilo drastično znižanje maloprodajne cene vodika. Raste tudi zanimanje za elektrolizo – cepitev vode na vodik in kisik z električno energijo (iz obnovljivih virov) –, ki bi lahko postala dodatna nizkocenovna možnost oskrbe.
Pri transportu vodika so cevovodi kljub visokim začetnim stroškom najbolj učinkoviti. Vlada Združenega kraljestva je investirala 1 milijardo GBP v sprostitev potenciala vodika, ima pa pripravljene tudi načrte za predelavo približno 25 odstotkov obstoječih plinovodov, s čimer bi izpolnila svoj cilj, da do leta 2030 zagotovi 5 gigavatov nizkoogljičnih kapacitet za proizvodnjo vodika. To bi lahko ustrezalo količini plina, ki ga vsako leto porabi več kot 3 milijone gospodinjstev v Združenem kraljestvu.
Vladne sheme operaterjem pomagajo tudi pri uvajanju polnilne infrastrukture. Evropska unija ima na tem področju smele načrte, in sicer namerava povečati število postaj s 161 na 4200 do leta 2030.
Povezano
Poleg sprememb v oskrbi z električno energijo avtomobilska industrija doživlja preobrazbo tudi z naraščanjem števila vse bolj povezanih vozil. Družba Frost & Sullivan ocenjuje, da bo 75 odstotkov avtomobilov na svetu do leta 2022 močno povezanih prek vgrajenih sistemov. V Evropi naj bi ta delež dosegel 70 odstotkov.
Proizvajalci originalne opreme (OEM) in prvorazredni dobavitelji, ki dobavljajo dele ali sisteme neposredno OEM-jem, širijo svojo ponudbo na uveljavljenih področjih, kot sta navigacija in zvok.
Razvoj vrhunskih inovacij poteka tudi na nastajajočih področjih sistemov za spremljanje voznikov ter tržnic v vozilih, ki bodo omogočale transakcijske poslovne modele in prodajo dražjih storitev (upselling), ki bodo specifične za posamezno vozilo. Pričakuje se, da bo plačevanje v vozilu naslednji mejnik.
Na daljši rok bo monetizacija podatkov, ki jih bodo ustvarjali povezani avtomobili, prinesla ogromne priložnosti.Več kot 55 odstotkov potrošnikov je pripravljenih deliti svoje podatke, zato to po ocenah do leta 2025 predstavlja globalno priložnost v višini 50 milijard USD.
Namesto prodaje podatkov se čedalje bolj poudarja uporaba podatkov, tj. ustvarjanje vrednosti in zagotavljanje storitev v okviru najrazličnejših aplikacij, ki segajo od sprotnega financiranja zavarovanja (pay-as-you-go) do informacij o razmerah na cestah in polnilnih postajah za električna vozila.
Za zagotavljanje varnosti podatkov pa se na podlagi novih standardov vzpostavljajo varnostno-operativni centri, ki povezana vozila ščitijo pred kibernetskimi napadi.
Avtonomno
Vsesplošen prehod na samovozeče avtomobile traja dlje, kot je industrija pričakovala, vendar bodo kljub vsemu do leta 2029 vsi avtomobili ponujali vsaj nekaj avtonomnih funkcij. OEM-ji so v postopku sprejemanja tehnologij avtonomne vožnje stopnje »2+«, ki bodo premostile vrzel med rešitvami 3. in 4. stopnje, ki predvidevajo višje stopnje avtonomnosti.
Zaradi počasnosti prehoda na avtonomnost proizvajalci avtomobilov preusmerjajo svojo pozornost na pridobitve na krajši rok, kot so nove rešitve »plug and play«.
OEM-ji se osredotočajo tudi na nastajajoča storitvena področja, kot so avtonomni izmenični prevozi in podjetja za delitev avtomobilov, ki zagotavljajo več priročnosti ter zmanjšujejo stroške, zastoje in emisije ogljika. Prav tako so nekateri glavni igralci začeli napenjati mišice na področju samovozečih tovornjakov, saj predstavljajo prototipe s čedalje naprednejšimi stopnjami avtonomnosti.
Inovacije v kmetijstvu pogosto brišejo meje med vozili in robotiko. Podjetje Naio Technologies iz Francije je razvilo avtonomnega robota za odstranjevanje plevela, podjetje Monarch pa je v ZDA nedavno predstavilo avtonomni in popolnoma električni traktor.
V okviru prenovljene osredotočenosti na trajnost so proizvajalci avtomobilov dali prednost oblikovanju transformativnih poslovnih modelov, ki jih poganja digitalizacija, in storitev z dodano vrednostjo, ki bodo panogo popeljale v odpornejšo prihodnost.
Preberite si povzetek poročila (.pdf).