Finančni temelji gradbeništva
Gradbeništvo na Madžarskem se sooča z dvojnim pritiskom slabih gospodarskih razmer in naraščajočih stroškov materiala, vendar bodo dobro pripravljena podjetja prestala vihar.
09/01/2023
Po spodbudnem začetku leta 2022 in upadanju, ki je sledilo, so gradbena podjetja in upravljavci infrastrukture na Madžarskem precej manj optimistični glede leta 2023.
Glede na nedavno raziskavo madžarskih trgovinskih organov manj kot deset odstotkov od 400 anketiranih podjetij pričakuje, da bo njihov obseg naročil leta 2023 presegel njihove trenutne zmogljivosti.
Še več pa jih napoveduje leto, v katerem se bo obseg poslovanja zmanjšal zaradi mednarodnih sporov in svetovne gospodarske stiske.
Več kot tri četrtine anketiranih podjetij pričakuje, da se bo njihov dobiček kot odstotek prihodka od prodaje poslabšal.
Panoga pod pritiskom
Gradbeništvo na Madžarskem se sooča z enakim skupkom težav kot v drugih državah. Rastoče cene energije in materialov naj bi po pričakovanjih v bližnji prihodnosti povzročile krčenje dobička.
Vzemimo za primer ceno cementa, ki se je v štirih mesecih, med majem in septembrom 2022, zvišala za 100 odstotkov. Takšna nestanovitnost lahko privede do stečaja manjših podjetij, ki poslujejo z nizkimi maržami.
Poleg tega pa ima tudi Madžarska svoje težave. Inflacija narašča in trenutno znaša 14,5 odstotka na letni ravni. Gospodarstvu grozi stagnacija. Oslabitev forinta v primerjavi z evrom še poglablja težave z naraščajočimi stroški, medtem ko pomanjkanje delovne sile ter znanj in spretnosti ogroža možnosti panoge za izvajanje projektov.
Med anketiranimi podjetji jih 27 odstotkov pričakuje, da bo obseg naročil presegel 80 odstotkov trenutnih zmogljivosti, 32 odstotkov pa, da bo znašal med 50 in 80 odstotkov.
Tretjina podjetij pričakuje, da bo obseg naročil dosegel manj kot polovico njihovih trenutnih zmogljivosti.
István Fetter, vodja Oddelka za upravljanje segmenta malih podjetij v banki CIB, je dejal: »Obstaja več strukturnih težav, ki ovirajo gradbeništvo.
V zadnjem desetletju smo bili priča množičnemu preusmerjanju fizične delovne sile k pisarniškim poklicem. Skupaj z naraščajočimi stroški materiala bo to nedvomno imelo daljnosežne posledice za panogo.
Poleg tega se lahko močne državne finančne spodbude za nepremičninski trg v prihodnosti zmanjšajo, kar bo dodobra prevetrilo trg.«
Bančni temelji
V težkih časih je podpora v obliki premišljenega financiranja pomembnejša kot kdaj koli prej.
Upravljavci infrastrukture se soočajo z negotovostjo na številnih področjih, zato si banka CIB prizadeva zmanjšati njihovo tveganje glede financiranja, da bi jim pomagala preživeti nevihto.
Primeri podpore vključujejo prilagojene storitve upravljanja denarnih sredstev v skladu s prometom podjetja, izvajanje in dostop do državno subvencioniranih posojilnih in lizinških produktov ter preferenčne fiksne obrestne mere za podjetja – 3,5 % na leto v primerjavi z običajnimi 15–20 %.
Banka CIB svoje finančne produkte prilagaja glede na posamezen primer in jih zagotavlja ob popolnem poznavanju razmer v panogi.
»Z zagotavljanjem fiksnih obrestnih mer, izraženih v madžarskih forintih, iz enačbe odstranimo obrestno in valutno tveganje,« je povedal Fetter.
"Podjetja, ki delujejo na področju gradbeništva ali infrastrukture, so vedno izpostavljena spremembam deviznih tečajev, gospodarskim pretresom in pomanjkanju delovne sile. Zato je ključno, da imajo bančnega partnerja, ki razume njihovo poslovanje in pozna izzive, s katerimi se soočajo."
István Fetter, vodja Oddelka za upravljanje segmenta malih podjetij, banka CIB
Podpora malim in srednje velikim podjetjem bo v teh negotovih časih bistvenega pomena. Velike družbe bodo nedvomno lahko ublažile napade gospodarskih sil, mala in srednje velika podjetja pa so jim izpostavljena prek dobavne verige.
Žarek upanja v temi?
Gradbeništvo je pod pritiskom na vseh področjih, toda pojavljajo se drobci upanja v obliki vladnih spodbud. Po vsej državi se že izvaja 10- do 15-letni načrt za prenovo železnic v vrednosti 19,68 milijarde evrov.
Poleg prenove železnic namerava država vložiti približno 454 milijonov evrov v gradnjo stanovanjskih solarnih sistemov in elektrifikacijo stanovanjskih ogrevalnih sistemov.
Madžarska je namenila tudi 188 milijonov evrov za obnovo socialnih stanovanj in 33 milijonov evrov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Madžarska vlada bo imela dostop tudi do 5,8 milijarde evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji COVID-19, ki jih je EU že odobrila, čeprav razprava o njihovih strukturnih temeljih še poteka. Upati je, da bodo subvencije, ko bodo v celoti sproščene, pomembno prispevale k doseganju gospodarskih ciljev Madžarske.
»Ta sredstva bi skupaj s koncem vojne v Ukrajini zelo pozitivno vplivala na madžarsko gospodarstvo, zlasti na gradbeništvo in segment infrastrukture,« je dejal Fetter.
Panoga vstopa v leto 2023 z negotovostjo, zato bodo imela dobro izhodišče za nadaljnjo gradnjo samo podjetja s pravo bančno podporo.