Banka PBZ v uvedbi evra na Hrvaškem prepoznava velike priložnosti

S slovesnostmi, ki so se začele 31. decembra 2022 ob polnoči – ko se je hrvaška kuna umaknila evru – se je končalo dvoletno obdobje rekordno hitrega uvajanja enotne valute Evropske unije v njeno dvajseto državo članico. 

Šlo je za najhitrejši prehod z nacionalne valute na evro do zdaj. Za Dinka Lucića, generalnega direktorja Privredne banke Zagreb (PBZ), lokalne hčerinske banke skupine Intesa Sanpaolo, je ta prehod pomenil zmago banke – pri čemer so k velikanski nalogi prispevali vsi njeni deli – in same Hrvaške. 

»Šlo je za vseobsegajoč projekt,« pravi. »Da bi zajeli vse vidike poslovnih procesov in transakcij banke ter naše sisteme računovodenja in poročanja, smo ustvarili 19 delovnih tokov. 

Stranke smo morali o prihajajočih spremembah obveščati s splošnimi in individualnimi obvestili. Organizirati smo morali storitve za podporo strankam, usposobiti zaposlene v banki, prilagoditi svoje procese ter pripraviti brošure in informacije za stranke.«

Tudi pred uradnim prehodom je imela Hrvaška tesne gospodarske in finančne vezi z območjem evra, zato je bila končna uvedba logični korak. 

Območje evra predstavlja več kot polovico zunanjetrgovinskega poslovanja Hrvaške in približno dve tretjini neposrednih tujih naložb v njej. 

V bančnem sistemu države že dolgo prevladujejo lokalne hčerinske družbe finančnih ustanov z območja evra. Več kot polovica vseh posojil hrvaškim posojilojemalcem in skoraj polovica depozitov je denominiranih v evrih – kar je več kot v kateri koli državi zunaj območja evra. 

Hrvaška je zdaj, po pridružitvi, na področju določanja menjalnih tečajev in obrestnih mer enakopravna z vodilnimi gospodarstvi Evrope. 

»S članstvom v območju evra je odpravljeno valutno tveganje, ki je bilo v hrvaškem gospodarstvu do nedavnega eden od glavnih virov ranljivosti,« pravi g. Lucić. 

Poudarja, da je Hrvaška s članstvom v območju evra pridobila tudi dostop do »celotnega nabora denarnih instrumentov in poslov Evropske centralne banke ter do Evropskega mehanizma za stabilnost«.

Pravi tudi, da je banka PBZ v mesecih pred nočjo prehoda na evro začela razdeljevati evrske bankovce in kovance komercialnim strankam, ki so jih potrebovale še pred datumom prehoda, ter odgovarjati na vprašanja strank o temah, kot so redenominiranje posojil v kunah v evre, obrestne mere in pretvorbe računov. 

Banki PBZ je pri projektu prehoda na evro svetovala Elena Kohutikova, ki je med uvedbo evra na Slovaškem leta 2009 predsedovala odboru za evro pri slovaški banki VUB. 

G. Lucić meni, da bodo prednosti za stranke PBZ in samo banko – zdaj ko je projekt končan – postajale čedalje očitnejše. Še zlasti jih bosta okrepila vstop Hrvaške v schengensko območje in pridružitev območju evra, zato na mejah med večino držav članic EU ne bo več potrebe po mejnem nadzoru.

Zaradi članstva v območju evra bodo posamezniki in podjetja lahko v lokalni valuti trošili kjer koli na območju enotne valute, na katerem živi približno 350 milijonov ljudi. Prehod na evro in prenehanje nadzora na mejah bosta koristila tudi turizmu, ki predstavlja približno petino bruto domačega proizvoda Hrvaške in se je po pandemiji močno okrepil. 

Zaradi enostavnejšega pretoka blaga in ljudi naj bi se znižali stroški poslovanja z državami območja evra, konkurenčnost hrvaških izvoznikov pa naj bi se okrepila. 

V Hrvaški gospodarski zbornici ocenjujejo, da bo s članstvom v schengenskem območju več kot 5000 hrvaških transportnih podjetij pridobilo neposredno korist v približnem znesku 100 milijonov EUR, izkušnje drugih držav, ki so se pridružile območju evra, pa kažejo, da bi se količine, dostavljene z letalskim prevozom, lahko povečale za 10 %. 

Ta sprememba – ki po naključju sovpada z 10. obletnico vstopa Hrvaške v Evropsko unijo – bo zelo koristila tudi banki PBZ. »Valutnega tveganja in valutno povzročenega kreditnega tveganja z uvedbo evra skoraj ni več,« pravi g. Lucić. 

»Z uvedbo evra so zmanjšani tudi regulativni stroški bank – s čimer so naše obvezne rezerve z 9 % zmanjšane na 1 % –, prav tako nimamo več obveznosti imetij sredstev v tujih valutah, ki bi morala ustrezati našim obveznostim v tujih valutah. S tem so stroški poslovanja znatno znižani.« 

In ne le to: zdaj ko lahko banka PBZ presežek denarnih sredstev deponira pri ECB, pri večini svojih rezerv zasluži pozitivno obrestno mero, prej pa je njena obrestna mera za presežna likvidnostna sredstva znašala nič. 

S prevzemom evra je poenostavljenih tudi veliko vidikov poslovanja banke PBZ – na primer z odstranitvijo deviznih klavzul iz dokumentacije za posojila ter z možnostjo, da banka pri poročanju na lokalni ravni in na ravni skupine uporablja isto valuto. 

V prihodnosti g. Lucić vidi priložnost za razširitev nabora storitev, ki jih ponuja banka, vključno z instrumenti varovanja pred tveganjem, s financiranjem trgovine in izvoza, produkti ESG (okolje, družba, upravljanje) in izboljšanim dostopom do kapitalskih trgov. 

Meni tudi, da bo banka PBZ zaradi teh sprememb lahko učinkoviteje sodelovala s sestrskimi bankami v skupini Intesa Sanpaolo pri nudenju skupnih produktov in storitev.