Družbeni mediji: sprememba poslovnega modela za pomoč svetu
Tehnološki vizionar Jaron Lanier pravi, da poslovni model družbenih medijev preti družbi. Če ga ne nadzorujemo, lahko celo pokonča podjetje.
03/03/2021
PODKAST: V podkastu boste izvedeli več o tem, kako Jaron Lanier vidi prihodnost družbenih medijev.
Računalniški znanstvenik Jaron Lanier je široko prepoznan kot eden izmed izumiteljev virtualne resničnosti, a danes je verjetno še bolj slaven zaradi svojega nenehnega boja proti toksičnim strukturam družbenih medijev. Virtualno je govoril na novatlonu Intese Sanpaolo, dogodku, ki je zrasel iz hekatona v konferenco miselnega vodenja, kjer si ljudje izmenjujejo inovativne ideje o tehnologiji in poslovanju.
Njegov argument je: v svojem bistvu so družbeni mediji pozitivni. Gre za način, kako velika tehnološka podjetja ustvarijo dobiček na račun svoje publike, kar povzroči, da se slabo vedenje ljudi še poslabša in ponavlja ter ustvari nekakšno »temačnost« na platformah, ki jih ljudje vsakodnevno uporabljajo.
Pojasnjuje, da platforme družbenih medijev danes služijo denar tako, da oglaševalcem omogočijo ciljanje in vplivanje na njihove publike z uporabo algoritmov, ki so optimizirani, da pritegnejo pozornost ljudi in jih »prisilijo«, da se vedejo na določen način – na primer, da kupijo stvari, podpirajo določene ideje ali volijo na določen način.
Večini od nas se algoritmi zdijo zapleteni in zahtevni, vendar pa Lanier pravi, da so algoritmi, ki jih platforme družbenih medijev uporabljajo za analizo in predstavitev vsebine ljudem, sami po sebi zelo preprosti.
"Internet bi lahko predstavljal vir obilja in ponosa ter bil prostor za zbiranje velikega števila ljudi, ki se trenutno počutijo odmaknjene."
Jaron Lanier, računalniški znanstvenik
Lanier pravi, da to povzroča težave. »Edini signali, ki se vrnejo k algoritmom, so najbolj temeljna in osnovna ter ekstremna čustva ljudi, takoimenovam stresni odziv boj-ali-beg,« pove. »Algoritmi se odzovejo, ko se ljudje razjezijo, postanejo agresivni, razdražljivi ali ksenofobični.«
Takšni ponavljajoči in vse hujši ekstremi nas popeljejo na zelo temačno pot, kr pa je popolnoma nenamerna posledica poslovnega modela, pravi Lanier. Po njegovem mnenju napaka ni v družbenih medijih samih po sebi, temveč v trenutnem načinu njihove monetizacije.
Lanier predlaga druge poslovne modele, ki bi lahko bili uspešni: eden je enostavna naročnina, bolj privlačna pa je ideja, da posamezniki prejmejo neke vrste provizijo za podatke, ki jih objavijo na platformah družbenih medijev, od katerih bi same platforme lahko imele finančno korist. »Internet bi lahko bil vir obilja in ponosa ter bi predstavljal prostor za zbiranje velikega števila ljudi, ki se trenutno počutijo odmaknjene,« pove Lanier.
Ko je Lanier prvič začel razpravljati o teh idejah, se je to vsem zdelo praktično nemogoče. Zdaj, ko pa se vse bolj govori o reguliranju tehnoloških gigantov, pa se njegove ideje ne zdijo tako idealistične. Tehnološke gigante primerja s tobačnimi giganti iz preteklosti: tok se lahko obrne proti platformam, saj vse več ljudi izkuša temačno stran in ugotavlja, da to ne bi smelo biti tako.
Poleg tega Lanier verjame, da bi se morala podjetja zavedati potencialnega vpliva že tako napihnjenih in vse večjih tehnoloških gigantov, četudi proizvajajo dejanske izdelke. »Če se ta paradigma nadaljuje, bo takšen poslovni model sčasoma uničil prav vsa podjetja,« pove Lanier. »Potrebno je širše sodelovanje, v katerem imajo osebe, ki dajejo podatke v sistem, od tega korist.«
