Kako investirati prihranke?

V zadnjih dveh letih je marsikatero slovensko gospodinjstvo utrpelo zmanjšanje ali izgubo dohodka, povezano s situacijo koronavirusa. A po drugi strani so se prihranki Slovencev rekordno povečali, saj smo začeli trošiti manj in z denarjem ravnati bolj preudarno. Ugotovili smo namreč, da je v nepredvidljivih časih dobro imeti neko »zlato rezervo«.

Toda kaj smo s tem dodatno prihranjenim denarjem naredili? Po večini smo ga žal pustili ležati na računu ali se odločili za depozit, ki pa je ena izmed manj donosnih oblik varčevanja.

Kar se varčevanja tiče, smo Slovenci, v primerjavi z drugimi evropskimi narodi, še posebej z Zahodno Evropo, precej tradicionalni. Odločamo se za najbolj varne in posledično najmanj donosne oblike varčevanj. Pa je to vedno res najboljša izbira?

Praviloma velja: bolj kot je neka oblika varčevanja varna, manj je donosna. Oziroma obratno: večje donose kot si želimo, večjo stopnjo tveganja moramo sprejeti. Če posplošujemo bi lahko rekli, da je navadno najboljša izbira neka srednja pot – torej zmeren donos ob zmerni stopnji tveganja. Seveda to ne velja za vsakogar in v vsaki situaciji. Kaj je prava izbira za vas je odvisno tako od vaše osebnosti, finančnih znanj, nagnjenosti k tveganju, višine prihrankov in vaših finančnih ciljev.

Če imate na voljo manjšo vsoto prihrankov, ki se je ne boste potrebovali le krajši čas, so prava izbira za vas varčevalni račun oz. varčevanje #withSAVE ali kratkoročni depozit. Oba sta primerna za hrambo denarja, ki vam ali vaši družini zagotavlja finančno varnost v primeru nepredvidenega dogodka ali izpada rednih dohodkov (npr. zaradi izgube službe). Nujna prednost je, da vam je denar hitro na voljo in da v vsakem trenutku točno veste, s kakšnim zneskom lahko razpolagate.

Če imate prihrankov nekoliko več oz. jih ne boste potrebovali dlje časa, je smiselno, da vsaj del teh namenite donosnejši obliki varčevanja. Sredstva na varčevalnem računu oz. v vezani vlogi ali depozitu se namreč praktično ne plemenitijo, ampak dolgoročno celo izgubljajo na vrednosti. Zaradi inflacije boste tako čez nekaj let s privarčevanim zneskom lahko kupili manj, kot lahko z njim kupite danes.

Pri dolgoročnih ciljih se lahko odločite za nekoliko bolj tvegane naložbe, ki vam lahko prinesejo višje donose, kot so različni načini varčevanja v vzajemnih skladih.

Zakaj je tako pomembna prav časovna komponenta? Če varčujete za cilje, ki so časovno bolj oddaljeni (npr. varčevanje za otroke, za starost ali za večje nakupe) pomeni, da sredstev ne boste potrebovali v točno določenem trenutku, ampak ste nekoliko bolj prilagodljivi. Finančni instrumenti so namreč podvrženi nihanjem, saj se odzivajo na spremembe na trgu. Njihov vpliv je lahko pozitiven ali negativen. V primeru negativnih sprememb se vrednost sredstev zmanjša, in če jih potrebujemo točno takrat, utrpimo izgubo. Ob upoštevanju daljšega časovnega obdobja pa se nihajnost navadno zmanjšuje; s podaljšanjem časovnega obdobja se zmanjša nihajnost donosov in poveča verjetnost pozitivnega donosa. Na naložbo za daljše časovno obdobje imajo tržna nihanja manjši vpliv.

Pri varčevanju v skladih lahko izbirate med skladi z različno ocenjeno stopnjo tveganja in pričakovano donosnostjo. Na odločitev glede stopnje tveganja pri naložbah pomembno vpliva naložbeni profil posameznika. V Intesi Sanpaolo Bank stranke razporedimo v tri profile: konzervativni, zmerni in dinamični. Stranko profiliramo s pomočjo vprašalnika (preverimo finančno stanje, dohodke, starost, poznavanje finančnih instrumentov, subjektivni odnos do tveganja itd.) ter tako določimo najvišjo stopnjo tveganja, primerno zanjo. Na podlagi ciljev varčevanja in naložbenega profila stranki nato predlagamo ustrezen varčevalni produkt.

Za finančne produkte z najvišjim tveganjem veljajo delnice in v zadnjem času tako popularne kriptovalute. Še posebej, če se odločimo za nakup delnic le enega podjetja oz. le ene kriptovalute.

Z nakupom delnic postanete lastnik deleža v lastništvu kapitalske družbe. Kot imetnik delnice pridobite pravico do izplačila dividende (udeležba v dobičku). Vendar te koristi niso vnaprej določene – odvisne so od poslovnega uspeha družbe, ki je izdala delnice. Vrednost delnic je v največji meri odvisna od višine prihodnjih dobičkov, ki pa jih vedno ni preprosto napovedati.

Trgovanje s kriptovalutami (tj. digitalnimi oz. virtualnimi valutami) je podobno trgovanju z delnicami. Njihovi donosi so bili v povprečju zelo visoki, toda njihova nihanja so pogosta in hitra.

Varčevanje v visoko tveganih finančnih produktih svetujemo le posameznikom z visoko stopnjo finančne pismenosti in poznavanjem finančnih trgov; pri kriptovalutah pa je pomembna tudi ustrezna digitalna pismenost. Naj vas ne zavedejo obljube o vrtoglavo visokih donosih, saj so prav tako visoke lahko tudi izgube.

Glede na porast investicijskih oz. naložbenih prevar, pa vas posebej opozarjamo tudi na varnostni vidik. Naložbene prevare lahko vključujejo donosne naložbene priložnosti kot so delnice, obveznice, kriptovalute, redke kovine, čezmorske naložbe v zemljo ali alternativno energijo. Trenutno so še posebej vroča tema kriptovalue. Novice o neverjetnih zaslužkih posameznikov premamijo marsikoga. Žal pa kriptomanijo izkoriščajo tudi spletni goljufi, ki uporabnike nagovarjajo k lažnim investicijam v različne oblike premoženja. Zgovoren je podatek, da smo Slovenci v investicijskih prevarah v letu 2021 izgubili več kot 5 milijonov evrov!